Prostovoljstvo, delovanje v javno dobro

Prostovoljstvo

Prostovoljstvo je zagotovo najpomembnejša vrednota v taborniški organizaciji. Pomeni pripravljenost – usposobljenost in željo posameznika, da pomaga sočloveku ali prispeva k dobrobiti družbe. V organizaciji govorimo o služenju, kar pomeni nesebično dajanje in pomoč, sprejemanje nalog ter odgovornosti v organizaciji in izven nje, biti družbi na razpolago in imeti odgovoren odnos do drugih, ne da bi za to pričakovali nagrado. Prostovoljstvo je v organizaciji in družbi vse bolj potrebno.

Z odraščanjem postaja služenje vse pomembnejše in je za mladostnika in mladega odraslega nepogrešljiv del programa, saj pomeni samo-uresničenje in prinaša notranje zadovoljstvo. Pričakujemo, da bo vsak tabornik sprejel to programsko obvezo, ki je bistvena za članstvo v organizaciji, za mladega odraslega pa smisel članstva, saj spodbuja osebno rast.

Delovanje v javno dobro

Zveza tabornikov Slovenije ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja od leta 2001. V letu 2008 je bil je bil status delovanja v javnem interesu razširjen še na področja obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Zaradi načina vzgoje in učenja in ker ves čas delovanja ZTS vzdržuje enotno in dobro organiziranost zveze in njenih društev, je ZTS pomembna tudi v funkciji obrambe in zaščite.V preteklosti so taborniki pokazali pobudo in solidarnost v praksi – ko je bilo najbolj treba. Na potresnih območjih zahodne Slovenije v 70-.in 80. letih, prav tako pa tudi kasneje, ko so naravne ujme prizadele posamezna področja Slovenije, so bili taborniki med prvimi, ki so priskočili na pomoč ogroženemu prebivalstvu. Prav na izkušnjah Zveze tabornikov Slovenije so se v okviru obrambe in zaščite oblikovale prve regijske t.i. specializirane enote, ki so jih oblikovala društva oziroma zveze društev.

V letu 1994 je Vlada RS na osnovi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS 64/94) in na predlog Uprave RS za zaščito in reševanje v Uredbi o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. list RS 22/99) opredelila naloge ZTS, ki so:

a)    organiziranje enot ZTS za postavitev začasnih bivališč v 11-ih regijah v Sloveniji,
b)    postavitev zasilnih prebivališč za ogrožene prebivalce in
c)    sodelovanje pri zagotavljanju potrebnih življenjskih pogojev za prebivalce.

Enote za postavljanje zasilnih prebivališč ZTS delujejo v vseh regijah Slovenije in po zamisli predstavljajo osnovno celico, ki se ji v primeru širše ogroženosti pridružijo tudi drugi taborniški prostovoljci iz društev.

Zveza tabornikov Slovenije tako vsako leto aktivno sodeluje pri oblikovanju in delovanju sistema obrambe in zaščite v Sloveniji in prispeva k njegovi uspešnosti.