Taborniška dogodivščina se prične v rodu.

Taborniški rodovi so samostojne enote, taborniška društva, ki jih vodimo prostovoljci. Izbrani rod je naša taborniška družina in dom, zato smo običajno vključeni v najbližjega kraju bivanja.

Izberi regijo

Prikazujem vsa taborniška društva

Kokrški rod

Planina 27, 4000 Kranj / T: 041 295 359 / E: Info@kokrski-rod.si

Maistrov rod

Ob Blažovnici 41, 2341 Limbuš / E: miha.eder@gmail.com

Pokljuški rod

Krnica 29, 4247 Zgornje Gorje / T: 041 568 132, 031 632 594 / E: aljaz.stopar22@gmail.com

Rašiški rod

Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno / T: 040 379 334 / E: kaja.juras@gmail.com.

Rod aragonitnih ježkov

Bevkova ulica 26, 5282 Cerkno / T: 031 606 797 / E: rajcerkno@gmail.com

Pogosta vprašanja

Ob vpisu vodstvo rodov pripravi uvodni sestanek za starše, kjer podajo osnovne informacije o delovanju tabornikov v njihovem rodu. Ob samem vpisu otroci načeloma ne potrebujejo nič posebnega. Pred odhodom na različne akcije, kot je na primer taborjenje, pa vodstvo pripravi seznam opreme, kjer se med drugim najdejo tudi gojzarji, spalna vreča in taborniški kroj. V marsikaterem rodu za starše tistih tabornikov, ki se prvič odpravljajo na taborjenje, pripravijo poseben sestanek, kjer se poda več informacij o tem, kako izgleda njihovo taborjenje in kako naj se pripravijo.
Taborniško leto sovpada s šolskim letom. Enkrat tedensko se taborniki srečujemo na vodovih srečanjih, ob izbranih vikendih med šolskim letom pa pripravimo eno ali več dnevne aktivnosti, ki jih imenujemo akcije. Znotraj voda je v skladu s taborniškim pristopom načeloma 8 do 10 tabornikov približno enake starosti, ki jih vodi vodnik. Z izvajanjem letnega vodovega programa, ki ga pripravi vodnik ob mentorstvu starejših vodij v rodu, se taborniki učijo taborniških znanj in vrednot. Prav tako se povezujejo z ostalimi taborniki in sklepajo prijateljstva.
Taborniki smo mladinska organizacija, kar pomeni, da v njej delujemo po principu mladi za mlade, v pomoč pa nam je kup starejših, izkušenih članov, ki pomagajo vodnikom z nasveti in znanjem.Večina vodnikov začne opravljati funkcijo že kmalu po vstopu v srednjo šolo. Za bodoče vodnike so izbrani tisti posamezniki, ki pokažejo čut za otroke, so odgovorni in ki se za razliko od večine mladih v današnjem času, ne bojijo spopasti z novimi izzivi. V kolikor si taki taborniki želijo postati vodniki, se po navadi eno leto urijo kot pomočniki vodniku ter se odpravijo na vodniški tečaj, ki ga organizirajo območne enote Zveze tabornikov Slovenije. Kasneje jih pri delu spremljajo načelniki družin, po potrebi jim nudijo oporo, njihovo izobraževanje pa se nadaljuje – preko nabiranja izkušenj ob samem delo z otroki in s pomočjo programa, ki ga imamo pri tabornikih tudi za mlade prostovoljce.
Taborništvo temelji na bazi prostovoljcev, ki gibanju nudijo podporo. Torej vsi prostovoljci, vodniki in ostali  odrasli v izvedbo programa vložijo ogromno prostega časa, zato je tabornikom omogočen precej majhen strošek, ki ga kot člani plačajo v obliki letne članarine, katere višina je odvisna od odločitve posameznih rodov.Letna članarina predstavlja osnovni vir financiranja dejavnosti rodov. Sredstva iz tega naslova so torej namenjena predvsem plačilu stroškov, ki nastanejo z delovanjem rodu in rodovom pravzaprav delovanje omogočajo. To so na primer:- plačilo članarine društva in posameznih članov Zvezi tabornikov Slovenije,- obratovalni stroški taborniških prostorov,- nabava in servis najbolj nujne opreme,- potrošni material,- izobraževanja vodnikov in ostalih kadrov,- plačilo prispevkov za nekatere akcije in tekmovanja,- naročnina na revijo Tabor, mesečnik Zveze tabornikov Slovenije,- popust v Zadrugi, taborniški trgovini na Zvezi tabornikov Slovenije.
Taborjenja predstavljajo vrhunec taborniškega leta, kjer skupaj tabori cel rod ali posamezna starostna družina. Na taborjenju imajo otroci priložnost, da se navajajo na samostojnost in na prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja. Marsikateri otrok se na taborjenju prvič sooči z določenimi opravili, ki so pomembni tako za razvoj otroka, kot tudi za delovanje v družbi. Tako že mladi taborniki samostojno skrbijo za svoja oblačila, pospravljajo svojo »sobo« (šotor), se soočijo s pomivanjem posode, komunicirajo z vrstniki in ostalimi taborniki. Tako se v varnem okolju, ki tolerira napake in jih pomaga popravljati, otrok uči za življenje na najbolj neboleč način. Zaradi mladostne kreativnosti, obilo taborniških šeg in navad nobeno taborjenje nikoli ni enako.Jutranjem bujenju ob zvoku kitare sledi ščetkanje zob in skrb za osebno higieno, taborniški dan pa se začne z jutranjim zborom, kjer med drugim najbolj priden tabornik prejšnjega dne dvigne zastavo, vsi skupaj pa zapojemo taborniško himno. Po zajtrku in pred odhodom v gozdno šolo imajo taborniki čas, da pospravijo svoje šotore in se pripravijo na dogodivščine. V gozdni šoli vodi oz. družine spoznavajo določene taborniške veščine, naravo, sodelujejo in se zabavajo. Po kosilu in počitku, med katerim se otroci lahko prosto igrajo, a nanje še vedno z budnim očesom pazijo vodniki, sledi popoldanski program, kjer skozi igro in preizkušnje taborniki pridobivajo nove izkušnje in znanja. Tako na taboru ne zmanjka časa tudi za športne igre, med katerimi prevladujejo igre z žogo, pa tudi različne vodne igre in taborniška posebnost, proga preživetja. Večerji sledi večerni zbor, ko ob spustu zastave spet zazveni taborniška himna. Večerni program, ki je bolj zabavne narave, navadno zaključimo ob tabornem ognju ob prepevanju različnih pesmi, med katerimi je za lahko noč zelo priljubljena »Dan je šel«.Poseben čas na taborjenju pa predstavlja tudi bivakiranje – nekaj noči, odvisno od starosti, ko taborniki v manjših skupinah s svojimi vodniki preživijo izven tabornega prostora. Takrat se odpravijo na pohod, raziskovat okoliške kraje in naravo. Na bivakiranjih doživijo taborniki pristne dogodivščine, ki jih povežejo z lokalno skupnostjo, z naravo ter med seboj.
Seveda, na Zvezi tabornikov Slovenije odrasli prostovoljci v različnih vlogah vsak teden opravijo več kot 1000 ur prostovoljskega dela. Najbolje je, če se ob posvetovanju z vodstvom rodu, kjer bi želeli delovati, skupaj dogovorite, kakšno delo vas zanima in s kakšnimi kadrovskimi potrebami se srečuje rod.

Zakaj taborništvo?

Namen taborništva je, da pripomore k celostnemu osebnostnemu razvoju mladega človeka. Zato klasična predstava o tabornikih kot skupin, ki se noč in dan potika po gozdu, ni povsem točna. Narava nam nudi okolje, v katerem zastavljeni cilj najlažje izpolnjujemo, ni pa taborništvo samo to. Z aktivnostmi poskušamo mladim pomagati pri napredovanju na intelektualnem, socialnem, duhovnem, čustvenem in fizičnem področju. Raznovrstne aktivnosti so nam pri tem v pomoč. Z delovanjem v vodu se otrok nauči živeti in delovati v skupini, ročnimi deli otrok razvija svoje motorične, intelektualne sposobnosti in ustvarjalnost, s športnimi igrami se nauči timskega dela in krepi svoje telo, z osvajanjem različnih veščin, se priuči sposobnosti in dobi znanja, ki mu bodo koristila v vsakdanjem življenju, s pripravo kratke točke za rodovo čajanko ali sodelovanjem pri večernem programu pri ognju izgubi tremo pred javnim nastopanjem …
Pri tabornikih pravimo, da je taborništvo je šola za življenje. Dopolnjuje šolo in družino, odgovarjajoč na nekatere potrebe, ki jih drugje ni moč izpolniti. Taborništvo namreč spodbuja razvijanje znanja o sebi, potrebe po odkrivanju novega, vedoželjnosti. Taborniki odkrivamo svet zunaj učilnice, se učimo od drugih in posredujemo svoje znanje naprej – učimo se po metodi izkustvenega učenja, ki se pri mlajših odraža kot učenje skozi igro, pri starejših pa kot učenje skozi dogodivščino in s sprejemanjem izzivov. Tako taborništvo odkrivamo svet, ki ga v šolskih klopeh ne spoznamo. Zato je to prijetno dopolnilo otrokovega in mladostnikovega prostega časa, ki ga tako lahko preživi kvalitetno, predvsem pa z veliko mero lahko samoodloča, katere stvari ga zanimajo, razvija lastne interese in svojo osebnost. In, nenazadnje, pri tabornikih se na srečanjih sprostimo in preprosto smo tukaj in sedaj, napolnimo si »baterije«– kar pa je za mlade dobrodošla protiutež vsakodnevnim obveznostim.
Kako se otrok in mladostnik razvija skozi učni proces pri tabornikih, se velikokrat popolnoma opazi šele, ko med vrstniki obvlada timsko delo, samostojno vodi skupino in obvladuje projekte, kar dandanes spada med najpomembnejša znanja.Skupinsko delo in močne prijateljske vezi dajejo otrokom, mladostnikom in mlajšim odraslim neprecenljivo izkušnjo drugačnega učnega okolja. Vzpodbujamo jih, da soustvarjajo program in vodijo aktivnosti. Tako postopoma prevzemajo odgovornost zase in za svoje delovanje v družbi. Hkrati razvijajo znanja in veščine (kompetence), ki jim kasneje močno koristijo, kot na primer: sposobnosti animiranja, sposobnost dela v timu, načrtovanja, informiranja, organiziranja, vodenja, ravnanja z denarjem ... Ob vsem si spletejo široko socialno mrežo prijateljev in znancev iz lokalnega okolja, na nacionalni ravni in navsezadnje z vsega sveta.

Privacy Preference Center