Taborniški pristop (skavtska metoda)

Življenje v skladu s prisego in zakoni
Taborniški zakoni so zakonik življenja – za vsakega posameznega tabornika in za člane enote skupno, ki temeljijo na skavtskih načelih. Mladim zagotavljajo stvarno izkušnjo zakonika življenja v vsakodnevnem življenju, da na konkreten (pomeni: ne abstrakten) in uporaben način doumejo vrednote, ki jih taborništvo predlaga posamezniku kot osnovo za življenje.
Prisega je osebna zaobljuba, da bo nekdo po svojih najboljših močeh živel v skladu s tem zakonikom, ki jo da vsaka mlada oseba pred skupino vrstnikov, ko se odloči, da se bo pridružila gibanju. S skavtsko prisego se mlada oseba zavestno in prostovoljno odloči sprejeti taborniške zakone in prevzame odgovornost za to odločitev, s tem da si osebno prizadeva (»po svojih najboljših močeh«). Dejstvo, da je prisega dana pred vrstniki, naredi osebno zavezo ne le javno, ampak simbolizira tudi družbeno obvezo do ostalih v skupini. Dajanje prisege je tako prvi simbolni korak v procesu samovzgoje.

Zakone in prisego skupaj štejemo kot en element, ker so tesno povezani.

Učenje skozi delo (izkustveno učenje)
Učenje skozi  delo pomeni razvoj, ki je rezultat dejanske izkušnje v nasprotju s teoretičnim navodilom. Odraža aktiven način, na katerega mladi pridobivajo znanje, spretnosti in navade. Odraža taborniški praktični pristop k vzgoji, ko se posameznik uči v mnogih priložnostih za izkušnje, ki se porajajo ob njegovi poti, ko sledi svojim interesom in se ubada z vsakodnevnim življenjem. Je pomoč mladim pri razvoju vseh razsežnosti osebnosti, ko mladi iz vsega kar izkusijo, izdvajajo osebno pomembno.

Delo v majhnih skupinah
Sistem skupin (ali vodov sistem, kot ga pogosto imenujemo) je osnovna organizacijska zgradba lokalne enote, ki je sestavljena iz malih skupin mladih članov in odraslega vodstva.

Vsaka majhna skupina, običajno šteje od 6 – 8 mladih članov, deluje kot tim z enim članom kot vodjem skupine (vodnik). Znotraj vsake skupine, na način primeren njihovim sposobnostim, organizirajo mladi člani svoje življenje kot skupina, si delijo odgovornosti in odločajo, organizirajo, izvajajo ter vrednotijo svoje dejavnosti. Vse se dogaja ob podpori odraslega vodstva. Predstavniški sistem tudi zagotavlja, da mladi člani, skupaj z odraslimi voditelji, sodelujejo v procesu odločanja enote kot celote.

Sistem skupin, ki sloni na naravni težnji mladih po oblikovanju majhnih skupin, usmerja pomemben vpliv, ki ga imajo vrstniki drug na drugega, v ustvarjalno smer. Mladim omogoča, da razvijejo svoje osebne in skupinske sposobnosti z združevanjem in graditvijo svojih individualnih spretnosti, talentov in izkušenj in z razvojem medsebojno solidarnega timskega duha.

Prav tako omogoča, da razvijejo ustvarjalne odnose z ostalimi mladimi in odraslimi in se učijo živeti v skladu z demokratično obliko samo-upravljanja.

Simbolni okvir
Simbol lahko opišemo kot nekaj domačega, kar predstavlja nekaj širšega ali abstraktnega (npr. neko idejo ali zamisel). Simboli se pogosto uporabljajo (npr. v oglaševanju), da bi ljudem pomagali razumeti zamisli in se poistovetiti z njimi s pozivanjem na domišljijo. V skavtstvu je simbolni okvir skupek simbolov, ki predstavljajo skavtski vzgojni predlog za določeno starostno vejo. Namen simbolnega okvira je, razviti pri mladih sposobnost domišljije, dogodivščine, ustvarjalnosti in inventivnosti na način, ki bo vzpodbujal njihov razvoj, jim pomagal, da določijo smeri razvoja in vrednote, na katerih temelji skavtstvo, in vzpodbujal povezanost in solidarnost znotraj skupine.

Že samo ime gibanja – »skavtstvo«, je element simbolnega okvira, ki ga je uvedel Baden-Powell, ko je napisal »Izvidništvo za fante«, da bi navdušil mlade tistih dni. Z izrazom »skavtstvo« so mišljeni delo in oznake mejašev, raziskovalcev, lovcev, mornarjev, letalcev, pionirjev in mož živečih na robu divjine. Skavtstvo predstavlja dogodivščino tesno povezane skupine, razvit smisel za opazovanje, iznajdljivost in preprosto zdravo življenje v širni naravi – vrline, ki jih je Baden-Powell poskušal uveljavljati.

Ker skavtstvo zajema danes širši starostni razpon kot ob nastanku, ima vsaka starostna veja določen simbolni okvir, ki ustreza stopnji zrelosti starostne veje in se osredotoča na svojstveno vzgojno potrebo, značilno za to vejo.

Stopnjevani in stimulativni program različnih aktivnosti
To je tisti  element taborniškega pristopa, ki pomaga vsaki mladi osebi razviti notranjo motivacijo za zavestno in dejavno vključitev v svoj lastni razvoj. Mladi osebi omogoča, da napreduje v splošni smeri vzgojnih ciljev starostne veje na svoj lasten način in s svojo lastno hitrostjo ter pridobi zaupanje in priznanje za storjeni razvoj. Sistem osebnega napredovanja je glavna metoda za podporo tega elementa taborniškega pristopa.

Ob upoštevanju vseh ostalih delov programa za mlade (poslanstvo, vrednote, vzgojni cilji, dejavnosti …) lahko stopnjevanost identificiramo na naslednjih področjih:

  • delo v majhnih skupinah, prilagojeno potrebam in zmožnostim pri določeni starosti (starostne veje);
  • stopnjevane oblike dela (npr. igra, dogodivščina, izziv, projekt, raziskovanje);
  • stopnjevano pridobivanje znanja in spretnosti (dejavnosti in veščine);
  • sodelovanje pri odločanju v obliki, primerni starostni skupini;
  • postopno učenje prevzemanja odgovornosti;
  • učenje vodenja (prevzemanje vlog in funkcij v organizaciji);
  • širjenje obzorja z odraščanjem (vod, rod, lokalna skupnost, mednarodna dimenzija).

Odkrivanje, spoznavanje, spoštovanje in zaščita Narave
Narava pomeni naravno okolje – gozdove, planjave, morje, gore, puščavo – kot nasprotje umetno ustvarjenim okoljem, kot so šolsko dvorišče, betonski kampingi in prenapolnjena mesta. Narava pomeni tudi, kar Baden-Powell imenuje »harmonična celota neskončnega, zgodovinskega in mikroskopskega« in vanjo umeščenega človeštva.

Zaradi neizmernih možnosti, ki jih nudi naravni svet mladi osebi pri razvoju telesnih, intelektualnih, čustvenih, družbenih, značajskih in duhovnih kompetenc zagotavlja naravno okolje tudi idealen okvir za uporabo taborniškega pristopa. Večina taborniških dejavnosti  naj bi potekala v naravnem okolju, vendar to ni vedno mogoče, posebno glede na današnji način življenja.

Kakorkoli, uporaba narave kot elementa taborniškega pristopavključuje več kot le aktivnosti na prostem. Vključuje razvoj ustvarjalnega stika z naravo in izkoriščanje vseh edinstvenih učnih priložnosti, ki jih daje naravni svet kot prispevek k razvoju mladih.

Baden-Powellovo videnje narave, ko razmišlja o gozdu kot vzgojnem orodju, lahko strnemo v naslednjem: »Gozd je za tiste, ki imajo oči, da vidijo, in ušesa, da slišijo istočasno laboratorij, klub in tempelj.«

Podpora odraslih
Podpora odraslih mladim vključuje tri vidike, ki ustrezajo trem različnim vlogam, ki jih mora odrasli igrati znotraj skavtske enote.

Vodja aktivnosti:  mora zagotoviti, da je vsaka dejavnost ki se je loti enota, uspešno izvedena. Ob tem, ko od nobenega odraslega ne pričakujemo, da bi imel vse potrebne spretnosti za izpeljavo vseh dejavnosti, je njegova ali njena odgovornost, da zagotovi, da bodo potrebna tehnična podpora in znanje – izkušnje na voljo skupini takrat in tam, kjer je to potrebno.

Vzgojitelj:  neposredno podpira proces vzgoje in zagotovi, da imajo izkušnje mlade osebe pozitiven vpliv na razvoj znanja, spretnosti in ravnanja te mlade osebe. Z drugimi besedami, kot vzgojitelj mora odrasli vzgojitelj vzpostaviti stik z vsakim posameznim članom, da bi pomagal mladi osebi identificirati njene razvojne potrebe, ji pomagal sprejeti te potrebe in zagotoviti, da so ustrezno zadovoljene v Programu za mlade.

Mentor: v prostovoljnem partnerstvu med odraslimi in mladimi zagotovi, da so odnosi znotraj skupine pozitivni in bogatijo vse in da skupina zagotavlja privlačno in solidarno okolje za stalno rast skupine kot celote in posameznikov, ki jo sestavljajo. Posledica je bogato partnerstvo v učenju med odraslimi in mladimi, ki sloni na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in osebnem sprejemanju drug drugega. Posebno vlogo ima mentor tudi pri kvalitetnem izvajanju Programa za mlade, kjer vodnikom nudi oporo, je motivator, spremlja razvoj vodnika, preverja doseganje ciljev programa in prenaša dobre prakse.