Taborniški pristop (skavtska metoda)

Življenje v skladu s prisego in zakoni
Taborniški zakoni so zakonik življenja – za vsakega posameznega tabornika in za ?lane enote skupno, ki temeljijo na skavtskih na?elih. Mladim zagotavljajo stvarno izkušnjo zakonika življenja v vsakodnevnem življenju, da na konkreten (pomeni: ne abstrakten) in uporaben na?in doumejo vrednote, ki jih taborništvo predlaga posamezniku kot osnovo za življenje.
Prisega je osebna zaobljuba, da bo nekdo po svojih najboljših mo?eh živel v skladu s tem zakonikom, ki jo da vsaka mlada oseba pred skupino vrstnikov, ko se odlo?i, da se bo pridružila gibanju. S skavtsko prisego se mlada oseba zavestno in prostovoljno odlo?i sprejeti taborniške zakone in prevzame odgovornost za to odlo?itev, s tem da si osebno prizadeva (»po svojih najboljših mo?eh«). Dejstvo, da je prisega dana pred vrstniki, naredi osebno zavezo ne le javno, ampak simbolizira tudi družbeno obvezo do ostalih v skupini. Dajanje prisege je tako prvi simbolni korak v procesu samovzgoje.

Zakone in prisego skupaj štejemo kot en element, ker so tesno povezani.

U?enje skozi delo (izkustveno u?enje)
U?enje skozi  delo pomeni razvoj, ki je rezultat dejanske izkušnje v nasprotju s teoreti?nim navodilom. Odraža aktiven na?in, na katerega mladi pridobivajo znanje, spretnosti in navade. Odraža taborniški prakti?ni pristop k vzgoji, ko se posameznik u?i v mnogih priložnostih za izkušnje, ki se porajajo ob njegovi poti, ko sledi svojim interesom in se ubada z vsakodnevnim življenjem. Je pomo? mladim pri razvoju vseh razsežnosti osebnosti, ko mladi iz vsega kar izkusijo, izdvajajo osebno pomembno.

Delo v majhnih skupinah
Sistem skupin (ali vodov sistem, kot ga pogosto imenujemo) je osnovna organizacijska zgradba lokalne enote, ki je sestavljena iz malih skupin mladih ?lanov in odraslega vodstva.

Vsaka majhna skupina, obi?ajno šteje od 6 – 8 mladih ?lanov, deluje kot tim z enim ?lanom kot vodjem skupine (vodnik). Znotraj vsake skupine, na na?in primeren njihovim sposobnostim, organizirajo mladi ?lani svoje življenje kot skupina, si delijo odgovornosti in odlo?ajo, organizirajo, izvajajo ter vrednotijo svoje dejavnosti. Vse se dogaja ob podpori odraslega vodstva. Predstavniški sistem tudi zagotavlja, da mladi ?lani, skupaj z odraslimi voditelji, sodelujejo v procesu odlo?anja enote kot celote.

Sistem skupin, ki sloni na naravni težnji mladih po oblikovanju majhnih skupin, usmerja pomemben vpliv, ki ga imajo vrstniki drug na drugega, v ustvarjalno smer. Mladim omogo?a, da razvijejo svoje osebne in skupinske sposobnosti z združevanjem in graditvijo svojih individualnih spretnosti, talentov in izkušenj in z razvojem medsebojno solidarnega timskega duha.

Prav tako omogo?a, da razvijejo ustvarjalne odnose z ostalimi mladimi in odraslimi in se u?ijo živeti v skladu z demokrati?no obliko samo-upravljanja.

Simbolni okvir
Simbol lahko opišemo kot nekaj doma?ega, kar predstavlja nekaj širšega ali abstraktnega (npr. neko idejo ali zamisel). Simboli se pogosto uporabljajo (npr. v oglaševanju), da bi ljudem pomagali razumeti zamisli in se poistovetiti z njimi s pozivanjem na domišljijo. V skavtstvu je simbolni okvir skupek simbolov, ki predstavljajo skavtski vzgojni predlog za dolo?eno starostno vejo. Namen simbolnega okvira je, razviti pri mladih sposobnost domišljije, dogodivš?ine, ustvarjalnosti in inventivnosti na na?in, ki bo vzpodbujal njihov razvoj, jim pomagal, da dolo?ijo smeri razvoja in vrednote, na katerih temelji skavtstvo, in vzpodbujal povezanost in solidarnost znotraj skupine.

Že samo ime gibanja – »skavtstvo«, je element simbolnega okvira, ki ga je uvedel Baden-Powell, ko je napisal »Izvidništvo za fante«, da bi navdušil mlade tistih dni. Z izrazom »skavtstvo« so mišljeni delo in oznake mejašev, raziskovalcev, lovcev, mornarjev, letalcev, pionirjev in mož žive?ih na robu divjine. Skavtstvo predstavlja dogodivš?ino tesno povezane skupine, razvit smisel za opazovanje, iznajdljivost in preprosto zdravo življenje v širni naravi – vrline, ki jih je Baden-Powell poskušal uveljavljati.

Ker skavtstvo zajema danes širši starostni razpon kot ob nastanku, ima vsaka starostna veja dolo?en simbolni okvir, ki ustreza stopnji zrelosti starostne veje in se osredoto?a na svojstveno vzgojno potrebo, zna?ilno za to vejo.

Stopnjevani in stimulativni program razli?nih aktivnosti
To je tisti  element taborniškega pristopa, ki pomaga vsaki mladi osebi razviti notranjo motivacijo za zavestno in dejavno vklju?itev v svoj lastni razvoj. Mladi osebi omogo?a, da napreduje v splošni smeri vzgojnih ciljev starostne veje na svoj lasten na?in in s svojo lastno hitrostjo ter pridobi zaupanje in priznanje za storjeni razvoj. Sistem osebnega napredovanja je glavna metoda za podporo tega elementa taborniškega pristopa.

Ob upoštevanju vseh ostalih delov programa za mlade (poslanstvo, vrednote, vzgojni cilji, dejavnosti …) lahko stopnjevanost identificiramo na naslednjih podro?jih:

  • delo v majhnih skupinah, prilagojeno potrebam in zmožnostim pri dolo?eni starosti (starostne veje);
  • stopnjevane oblike dela (npr. igra, dogodivš?ina, izziv, projekt, raziskovanje);
  • stopnjevano pridobivanje znanja in spretnosti (dejavnosti in veš?ine);
  • sodelovanje pri odlo?anju v obliki, primerni starostni skupini;
  • postopno u?enje prevzemanja odgovornosti;
  • u?enje vodenja (prevzemanje vlog in funkcij v organizaciji);
  • širjenje obzorja z odraš?anjem (vod, rod, lokalna skupnost, mednarodna dimenzija).

Odkrivanje, spoznavanje, spoštovanje in zaš?ita Narave
Narava pomeni naravno okolje – gozdove, planjave, morje, gore, puš?avo – kot nasprotje umetno ustvarjenim okoljem, kot so šolsko dvoriš?e, betonski kampingi in prenapolnjena mesta. Narava pomeni tudi, kar Baden-Powell imenuje »harmoni?na celota neskon?nega, zgodovinskega in mikroskopskega« in vanjo umeš?enega ?loveštva.

Zaradi neizmernih možnosti, ki jih nudi naravni svet mladi osebi pri razvoju telesnih, intelektualnih, ?ustvenih, družbenih, zna?ajskih in duhovnih kompetenc zagotavlja naravno okolje tudi idealen okvir za uporabo taborniškega pristopa. Ve?ina taborniških dejavnosti  naj bi potekala v naravnem okolju, vendar to ni vedno mogo?e, posebno glede na današnji na?in življenja.

Kakorkoli, uporaba narave kot elementa taborniškega pristopavklju?uje ve? kot le aktivnosti na prostem. Vklju?uje razvoj ustvarjalnega stika z naravo in izkoriš?anje vseh edinstvenih u?nih priložnosti, ki jih daje naravni svet kot prispevek k razvoju mladih.

Baden-Powellovo videnje narave, ko razmišlja o gozdu kot vzgojnem orodju, lahko strnemo v naslednjem: »Gozd je za tiste, ki imajo o?i, da vidijo, in ušesa, da slišijo isto?asno laboratorij, klub in tempelj.«

Podpora odraslih
Podpora odraslih mladim vklju?uje tri vidike, ki ustrezajo trem razli?nim vlogam, ki jih mora odrasli igrati znotraj skavtske enote.

Vodja aktivnosti:  mora zagotoviti, da je vsaka dejavnost ki se je loti enota, uspešno izvedena. Ob tem, ko od nobenega odraslega ne pri?akujemo, da bi imel vse potrebne spretnosti za izpeljavo vseh dejavnosti, je njegova ali njena odgovornost, da zagotovi, da bodo potrebna tehni?na podpora in znanje – izkušnje na voljo skupini takrat in tam, kjer je to potrebno.

Vzgojitelj:  neposredno podpira proces vzgoje in zagotovi, da imajo izkušnje mlade osebe pozitiven vpliv na razvoj znanja, spretnosti in ravnanja te mlade osebe. Z drugimi besedami, kot vzgojitelj mora odrasli vzgojitelj vzpostaviti stik z vsakim posameznim ?lanom, da bi pomagal mladi osebi identificirati njene razvojne potrebe, ji pomagal sprejeti te potrebe in zagotoviti, da so ustrezno zadovoljene v Programu za mlade.

Mentor: v prostovoljnem partnerstvu med odraslimi in mladimi zagotovi, da so odnosi znotraj skupine pozitivni in bogatijo vse in da skupina zagotavlja privla?no in solidarno okolje za stalno rast skupine kot celote in posameznikov, ki jo sestavljajo. Posledica je bogato partnerstvo v u?enju med odraslimi in mladimi, ki sloni na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in osebnem sprejemanju drug drugega. Posebno vlogo ima mentor tudi pri kvalitetnem izvajanju Programa za mlade, kjer vodnikom nudi oporo, je motivator, spremlja razvoj vodnika, preverja doseganje ciljev programa in prenaša dobre prakse.