Zgodovina

Za?elo se je z razvojem meš?anstva in industrije koncem 19. stoletja. Ljudje iz zadušljivih mest so za?eli iskati oddih in mir na podeželju, vedno pogostejše so bile ekološke nesre?e. Pojavila se je težnja po vzgoji, ki naj bi bila ponovno povezana z življenjem v naravi. To je bil glavni vzrok, za nastanek mladinskih gibanj, ki so pri?ela uresni?evati znamenito Rousseaujevo misel: “Nazaj k naravi!”

V za?etku 20. stoletja sta naše gibanje zaznamovala predvsem dva pomembna moža. Prvi – Ernest Thompson Seton – je na svoji farmi v New Forku v Ameriki leta 1902 pripravil taborjenje za 42 de?kov iz soseš?ine. Drugi – sir Robert Baden Powell – je leta 1907 na Brownsea Islandu organiziral prvi skavtski tabor, ki se šteje za za?etek skavtske organizacije. O svojih življenskih dognanjih in izkušnjah pri delu z mladino sta si dopisovala, se pogovarjala na sre?anjih in sodelovala. Seton je bil celo prvi na?elnik ameriških skavtov. Kasneje je zaradi svojega mirovniškega prepri?anja šel svojo pot in razvil gozdovniško organizacijo. Torej ni naklju?je, da sta imeli obe gibanji isti namen: vzgojo mladega ?loveka v dobrega državljana s pomo?jo spoznanj, ki jih skupaj z vrstniki odkrivaš v naravi.

Skavtstvo se je predvsem zaradi trdno postavljene organizacijske strukture in na?rtnega pristopa iz Anglije hitro razširilo v druge države in na druge celine. Tudi gozdovniki so svoje organizacije ustanavljali v razli?nih državah po svetu, vendar za razliko od skavtov, nikoli niso ustanovili mednarodne povezave. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja je na pobudo Roberta Badena Powela ustanovilo 30 nacionalnih skavtskih organizacij leta 1920 v Londonu. Med ustanovitelji beležimo tudi skavtsko organizacijo takratne Kraljevine Jugoslavije. Kasneje se je sedež svetovne organizacije preselil v Ottawo, od leta 1968 pa je v Ženevi.

V Sloveniji so se najprej,  v letu 1922,  pojavili skavti v Celju, Ljubljani in Mariboru. Leta 1925 je iz skupine skavtov, ki je že delovala, izšla ideja o ustanovitvi gozdovniške organizacije. Ustanovila se je Ljubljani, najbolj razvila pa v Mariboru. Med gozdovniško in skavtsko organizacijo v takratni Sloveniji v vsebinskem konceptu delovanja ni bilo bistvenih razlik. Gozdovniška je bila organizacijsko bolj svobodna, gojila in zelo poudarjala je sožitje z naravo, skavtska pa je bila trdno organizirana in je imela natan?no opredeljen na?in ravnanja.

Obe organizaciji sta se razmahnili po vsej Sloveniji, števil?no krepili in organizacijsko širili. Ni bilo pomembno, kateremu politi?nemu prepri?anju so skavti ali gozdovniki pripadali, zlasti pri skavtih je bil edini pogoj upoštevanje skavtskih zakonov in prisege. 

Naziv “tabornik” je bil prvi? omenjen leta 1924 v Narodnem dnevniku. Z njim so poimenovali pripadnika obeh gibanj. Izraz se je nato pojavil leta 1925 v imenu Združenja slovenskih tabornikov.

Po 2. svetovni vojni, 22. aprila 1951, so nekdanji skavti in gozdovniki skupaj ustanovili organizacijo Združenje tabornikov Slovenije. Kasneje se je združenje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije. S pestrimi in za mlade privla?nimi aktivnostmi je hitro narasla od za?etnih 783 na preko 15.000 ?lanov. Gibanje se je razširilo in organizacije so nastale tudi v drugih republikah prejšnje Jugoslavije, nato pa še skupna – jugoslovanska – zveza. Ta, in z njo tudi ZTS, zaradi politi?nih razmer v prejšnjem sistemu nista bili ?lanici svetovne organizacije. 

V primerjavi z drugimi je Zveza tabornikov Slovenije ohranila svojo taborniško identiteto, ki se je izražala z zna?ilnim slovenskim taborniškim grbom, posebno organiziranostjo, šegami, poimenovanjem enot in oznak ter z drugimi posebnostmi, ki so jo razlikovale od taborniških organizacij v ostalih republikah. Šege in navade obeh predvojnih gibanj so se mo?no ukoreninile v ZTS. Poleg tega se je v organizaciji leta 1989 pri?el proces vra?anja k izvirnim idejam in uvajanja višjih skupnih standardov organiziranosti in delovanja taborniških rodov. Vse to je botrovalo temu, da je bila ZTS leta 1994 sprejeta v polnopravno ?lanstvo kot nacionalna skavtska organizacija v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja – WOSM. Ta združuje preko 40 milijonov skavtov in skavtinj iz ve? kot 216 dežel in teritorijev, od tega 163 držav.

 

 

zastava