Zgodovina

Začelo se je z razvojem meščanstva in industrije koncem 19. stoletja. Ljudje iz zadušljivih mest so začeli iskati oddih in mir na podeželju, vedno pogostejše so bile ekološke nesreče. Pojavila se je težnja po vzgoji, ki naj bi bila ponovno povezana z življenjem v naravi. To je bil glavni vzrok, za nastanek mladinskih gibanj, ki so pričela uresničevati znamenito Rousseaujevo misel: “Nazaj k naravi!”

V začetku 20. stoletja sta naše gibanje zaznamovala predvsem dva pomembna moža. Prvi – Ernest Thompson Seton – je na svoji farmi v New Forku v Ameriki leta 1902 pripravil taborjenje za 42 dečkov iz soseščine. Drugi – sir Robert Baden Powell – je leta 1907 na Brownsea Islandu organiziral prvi skavtski tabor, ki se šteje za začetek skavtske organizacije. O svojih življenskih dognanjih in izkušnjah pri delu z mladino sta si dopisovala, se pogovarjala na srečanjih in sodelovala. Seton je bil celo prvi načelnik ameriških skavtov. Kasneje je zaradi svojega mirovniškega prepričanja šel svojo pot in razvil gozdovniško organizacijo. Torej ni naključje, da sta imeli obe gibanji isti namen: vzgojo mladega človeka v dobrega državljana s pomočjo spoznanj, ki jih skupaj z vrstniki odkrivaš v naravi.

Skavtstvo se je predvsem zaradi trdno postavljene organizacijske strukture in načrtnega pristopa iz Anglije hitro razširilo v druge države in na druge celine. Tudi gozdovniki so svoje organizacije ustanavljali v različnih državah po svetu, vendar za razliko od skavtov, nikoli niso ustanovili mednarodne povezave. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja je na pobudo Roberta Badena Powela ustanovilo 30 nacionalnih skavtskih organizacij leta 1920 v Londonu. Med ustanovitelji beležimo tudi skavtsko organizacijo takratne Kraljevine Jugoslavije. Kasneje se je sedež svetovne organizacije preselil v Ottawo, od leta 1968 pa je v Ženevi.

V Sloveniji so se najprej,  v letu 1922,  pojavili skavti v Celju, Ljubljani in Mariboru. Leta 1925 je iz skupine skavtov, ki je že delovala, izšla ideja o ustanovitvi gozdovniške organizacije. Ustanovila se je Ljubljani, najbolj razvila pa v Mariboru. Med gozdovniško in skavtsko organizacijo v takratni Sloveniji v vsebinskem konceptu delovanja ni bilo bistvenih razlik. Gozdovniška je bila organizacijsko bolj svobodna, gojila in zelo poudarjala je sožitje z naravo, skavtska pa je bila trdno organizirana in je imela natančno opredeljen način ravnanja.

Obe organizaciji sta se razmahnili po vsej Sloveniji, številčno krepili in organizacijsko širili. Ni bilo pomembno, kateremu političnemu prepričanju so skavti ali gozdovniki pripadali, zlasti pri skavtih je bil edini pogoj upoštevanje skavtskih zakonov in prisege. 

Naziv “tabornik” je bil prvič omenjen leta 1924 v Narodnem dnevniku. Z njim so poimenovali pripadnika obeh gibanj. Izraz se je nato pojavil leta 1925 v imenu Združenja slovenskih tabornikov.

Po 2. svetovni vojni, 22. aprila 1951, so nekdanji skavti in gozdovniki skupaj ustanovili organizacijo Združenje tabornikov Slovenije. Kasneje se je združenje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije. S pestrimi in za mlade privlačnimi aktivnostmi je hitro narasla od začetnih 783 na preko 15.000 članov. Gibanje se je razširilo in organizacije so nastale tudi v drugih republikah prejšnje Jugoslavije, nato pa še skupna – jugoslovanska – zveza. Ta, in z njo tudi ZTS, zaradi političnih razmer v prejšnjem sistemu nista bili članici svetovne organizacije. 

V primerjavi z drugimi je Zveza tabornikov Slovenije ohranila svojo taborniško identiteto, ki se je izražala z značilnim slovenskim taborniškim grbom, posebno organiziranostjo, šegami, poimenovanjem enot in oznak ter z drugimi posebnostmi, ki so jo razlikovale od taborniških organizacij v ostalih republikah. Šege in navade obeh predvojnih gibanj so se močno ukoreninile v ZTS. Poleg tega se je v organizaciji leta 1989 pričel proces vračanja k izvirnim idejam in uvajanja višjih skupnih standardov organiziranosti in delovanja taborniških rodov. Vse to je botrovalo temu, da je bila ZTS leta 1994 sprejeta v polnopravno članstvo kot nacionalna skavtska organizacija v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja – WOSM. Ta združuje preko 40 milijonov skavtov in skavtinj iz več kot 216 dežel in teritorijev, od tega 163 držav.

 

 

zastava