Taborniška oprema

Na tej strani si lahko preberete nekaj nasvetov glede nakupa opreme za vašega otroka.

Splošno

Najbrž se vsi starši zavedajo, da bodo njihovi otroci, ko postanejo taborniki, potrebovali nekaj tabornikove opreme in si pod tem predstavljajo spalno vrečo, pa kakšne pohodniške čevlje in še kakšna primerna oblačila. Potem pa pride prvi tabor ali prvo zimovanje in prvi šok ob seznamu obvezne in priporočljive opreme – kaj je to armafleksč Bo stara čutarica še dobrač Kakšno menažko moramo kupitič Kakšen teden pred taborom se potem prične divji lov na zahtevane potrebščine, denar kar leti iz denarnice in na koncu se izkaže, da stvari sploh niso bile najbolj ustrezne. Prav za take primere začenjamo z našo serijo nasvetov o nakupu obvezne in priporočljive opreme.

Pojem obvezne opreme zavzema nekaj osnovne tabornikove opreme, ki naj bi jo imel prav vsak. S to opremo gre lahko vaš otrok mirno na tabor, nekajdnevni izlet z bivakiranjem v naravi, na zimovanje, kjer bo spal v koči in hodil na nezahtevne izlete. Priporočljiva oprema je tista, ki razširi te izlete na bolj zahtevne, vremensko bolj neugodne in ki naredi življenje taborniku bolj udobno. Vsekakor ta seznama nikakor nista popolna, saj vsak ob lastnih izkušnjah najlažje ugotovi, česa mu primanjkuje in česa ima preveč oz. kaj bi mu bolj prišlo prav.

 Spalna vreča

Pa začnimo z obvezno opremo. Najprej je tu dobra spalna vreča. Ponavadi je prva spalna vreča, ki jo kupimo, malo bolj topla, da jo imamo lahko za vse letne čase. Obstajata dve vrsti spalnih vreč – polnjene s puhom ali pa s sintetičnimi vlakni. Med nami “starejšimi” taborniki vlada prepričanje, da so primernejše puhaste spalne vreče, ker imajo boljšo toplotno izolacijo. Je pa res, da je puh bolj občutljiv na vlago kot sintetika, a to na naših akcijah niti ni tako problematično. Na kaj moramo biti pozorni, kadar kupujemo puhasto spalno vrečoč Prvo, kar pogledamo, je teža puha (ne cele spalne vreče!). Za vaše otroke je najbolj primerna taka spalna vreča, ki vsebuje 600 gramov puha. V taki spalni vreči lahko spimo na taborjenju (lahko nam je celo malce vroče), prav tako pa se brez problemov odpravimo tudi na jesenski izlet, kjer temperature na prostem ponoči praviloma ne presegajo 10 stopinj nad ničlo. Naslednja stvar, ki določa dobro spalno vrečo, je razmerje med finim puhom in perjem. To razmerje izrazimo na primer kot 70/30, kar nam pove, da je v spalni vreči 70% finega puha in 30% perja (perje vzdržuje obliko spalne vreče). Vsako višje razmerje v korist puha pomeni, da je spalna vreča toplejša. Resda so ponavadi puhaste spalne vreče dražje od sintetičnih, a to se povrne takrat, kadar pritisne mraz, in vašega otroka zato ponoči ne bo zeblo.

Kaj še opazimo, ko kupujemo spalno vrečoč Tako puhaste kot tudi sintetične spalke imajo ponavadi prišit listek, na katerem piše, pri kakšnih temperaturah lahko spimo v določeni spalni vreči. Vsi proizvajalci si hočejo s temi listki zagotoviti čim širši krog kupcev, kar pomeni, da so tiste številke včasih malce za lase privlečene. Najnižja temperatura na spalni vreči pomeni ekstremno temeraturo, pri kateri še ne pride do podhladitve – a pri tej temperaturi okolja zagotovo celo noč ne bomo zatisnili očesa. Najbolj merodajna je temperatura, ki predstavlja “komfortno” spanje. Ponavadi vas bodo nepodučeni prodajalci v kvalitete spalne vreče poizkušali prepričati ravno s tisto ekstremno temperaturo, češ, poglejte pri kakšnem mrazu se da spati v tej spalni vreči. Take spalne vreče ponavadi prodajajo v raznih nakupovalnih centrih, prodajalci pa po vsej verjetnosti še nikoli niso spali na prostem, razen poleti ob morju. Že mogoče, da je cena take spalne vreče zelo všeč vaši denarnici, a vseeno je to ponavadi naložba, ki jo bodo vaši otroci prekleli prvič, ko jih bo ponoči zeblo.

Življenska doba puhaste spalne vreče je ob normalni uporabi ocenjena na približno 5 let. Po tem času je seveda še vedno primerna za uporabo, je pa njena toplotna izolacija zaradi izgube puha v letih uporabe precej zmanjšana.

Spalne vreče izdeluje veliko različnih podjetij, tu naj omenimo slovenski ABS, ki izdeluje kakovostne spalne vreče. Znane so še spalne vreče naslednjih tujih proizvajalcev: Ferrino, Camp, Salewa …

Nahrbtnik

Zelo pomemben del naše opreme je tudi pravilno oblikovan nahrbtnik. V tega se splača vložiti nekaj več denarja, saj ga bo otrok nosil prav v času rasti in je zato zelo pomembna pravilna oblikovanost hrbtišča. Poleg tega ga kupujete za daljše časovno obdobje in morate upoštevati, da bo najbrž vaš otrok s tem nahrbtnikom poleg domačih gora raziskoval najbrž tudi tuje dežele …

če kupujete nahrbtnik za 9-letnega otroka, predlagamo nakup nahrbtnika, ki ima prostornino okoli 45 litrov. Za starejšega GG-ja (7. ali 8. razred), pa predlagamo, da kupite nahrbtnik s prostornino okoli 60 litrov. Zakaj take prostornineč Predvsem pri Mč-jih je tako, da se ponavadi (z nami taborniki) ne odpravijo kaj več kot na dvodnevni izlet. Medtem ko GG-ji hodijo tudi že na zimovanja, prvomajske izlete… in tam potrebujejo že malce večji nahrbtnik, saj take akcije praviloma ne trajajo manj kot 4 dni. Bistveno je, da gre vsa oprema, ki jo otrok potrebuje za določen izlet, v nahrbtnik in da mu ni potrebno svoje opreme vezati na zunanjo stran nahrbtnika. In tisti, ki imajo premajhne nahrbtnike, ponavadi navežejo na zunanjo stran spalno vrečo, ki pa se tam ne “počuti” najboljše, še posebej če začne med izletom deževati.

Ena od lastnosti dobrega nahrbtnika je, da ima po višini nastavljivo hrbtišče – glede na to, da otroci rastejo, je to kar nujno. Prav tako mora imeti nahrbtnik pas za okoli bokov, ki je “ovit” s kakšno peno. Praviloma bi morali na bokih nosti 60% teže nahrbtnika. če te pasovi niso oviti s peno, nas vse skupaj kaj kmalu ožulji. če pa teh pasov ni, pa hrbtenica toliko bolj trpi.

Vsekakor mora biti pa zunanji material nahrbtnika narejen iz kakšnega nepremočljivega materiala. V praksi se kasneje izkaže, da voda v nahrbtnike “vdira” prevsem po šivih in zadrgah, zato se splača kupiti “pelerino” za nahrbtnik (nekakšne vreče, ki jih ob dežju damo čez nahrbtnik). Nekateri nahrbtniki imajo to pelerino že vgrajeno v svojih kapah.

Pomembna malenkost je tudi koliko trakov za pripenjanje na zunanji strani nahrbtnika ima določen model. Armafleks se ponavadi zaradi svoje velikosti vedno znajde na zunanji strani nahrbtnika. Na zunanjo stran nahrbtnika ponavadi pritrdimo tudi dodatne žepe, palice, smuči, cepin … A to je možno samo, če ima nahrbtnik dovolj primernih trakov.

Pri velikosti se nikar ne držite pravila, da je večje tudi boljše. Zavedajte se dobro znanega dejstva: več prostora imaš, več boš vzel s sabo. Vaš otrok bo čisto dobro preživel tabor tudi z manjšim številom oblačil, se bo pač naučil zraven še prati. Na popotovanjih po tujini pa ste lahko prepričani, da povsod obstajajo ljudje, ki si služijo denar s pranjem tujega umazanega perila. Med tovarnami, ki izdelujejo nahrbtnike naj omenimo Berghaus, Karrimor, Lowe Alpin, Ferrino, Millet, Mamut …

Flis

Najbrž velikokrat slišite besedo flis, pa vam nikoli ni popolnoma jasno, kaj to pomeni. Z besedo flis namreč označujemo dve stvari: posebno tkanino, iz katere so narejena številna pohodniška in alpinistična oblačila, in jopič, narejen iz te tkanine. Sama beseda izvira iz angleške fleece (po angleško to pomeni runo), ki je oznaka za tkanino. Po sestavi je to 100-odstotni poliester, ki pa je tkan na poseben način. Zato ima ta tkanina nekaj lastnosti, ki so izredno pomembne za vse pohodnike in alpiniste: je zelo topla, lahka, se ne zmoči hitro, se hitro suši in greje tudi, kadar je mokra!

Toplotni učinek tkanine je odvisen od gostote tkanja, zato jo glede na težo, delimo na 100-gramsko, 200-gramsko in 300-gramsko. Za jopiče, šale, kape, rokavice in hlače ponavadi uporabijo 200-gramski flis, ki je popolnoma primeren za naše podnebje. 100-gramski flis najdemo v tankih puloverjih in pulijih ter nekaterih vrstah termo perila (hlače in majice). 300-gramski flis je primeren za izredno hladne razmere. čeprav se vam morda zdi, da tako tanek jopič ne bo dovolj topel za vašega otroka, je to napačen vtis. Še posebej se flis izkaže, če ga kombiniramo s termo perilom, saj potem skorajda ne rabimo ničesar več.

Vendar pa ima tudi flis svojo pomanjkljivost: ni popolnoma neprepusten za veter, zato nas lahko na izpostavljenih mestih prepiha, kar (še posebej, če smo mokri) ni preveč prijetno. Zato ga ponavadi dopolnimo z jakno, anorakom ali čim podobnim. Te pomanjkljivosti so se zavedli tudi izdelovalci, ki so zato začeli izdelovati posebne vrste flisa, ki se imenujejo Windstop. Pri tej tehniki med dve plasti flisa stisnejo eno plast GoreTexa, ki tako deluje kot vgrajen anorak in odlično ščiti pred vetrom. Takšni jopiči in druga oblačila iz tega materiala so pogovorno znani kot vindstoperji.

Kot že omenjeno, je tkanina flis izredno lahka, zato je primerna za pohode, kjer moramo vse svoje imetje nositi s sabo, saj je lažja od volnenih puloverjev. Pri oblačilih iz flisa moramo paziti tudi na pravilno pranje, saj pri pranju ne smemo uporabljati mehčalca!

Najbolj znani (in cenjeni) izdelovalec tkanine flis je podjetje Polar, ki svojo tkanino vidno označi s svojim znakom PolarTec (rdeč trikotnik na črni podlagi). Vendar pa to podjetje izdeluje le tkanino, medtem ko oblačila izdelujejo druga podjetja, med njimi NorthFace, Berghaus, Camp … in slovenska Dumo in MayaMaya.

Prav zaradi dejstva, da GoreTex tkanina v vindstoperju nadomešča anorak ali jakno, se splača vanj investirati le, če vaš otrok še nima nobene primerne jakne ali anoraka. Vsa zgoraj našteta podjetja izdelujejo tudi vindstoperje.

Gojzarji

Naslednja pomembna stvar, brez katere vaš otrok nikakor ne sme v hribe, pa so gojzarji. Zakaj to tako poudarjamoč Ker se zadnje čase dogaja, da nekateri člani (še posebej tisti, ki so v letih, ko se morajo prav z oblačili najbolj dokazovati) pridejo na izlet v visokogorje v mestnih supergah ali bulerjih. Verjamemo, da je to izredno pomembno za njihov imidž, ampak morda bi jih lahko starši pred odhodom od doma pogledali v noge in jim razložili, da je varen korak pomembnejši od imidža!

Skratka, poznamo več vrst gojzarjev: nizke pohodne čevlje (t.i. trekking čevlje), visoke pohodne čevlje in visoke pohodne zimske čevlje. Trekking čevlji so namenjeni pohodom predvsem po ravnem terenu z nekaj malega vzpona, so lahki in zato primerni za pohode. Njihova slabost je ta, da noge ne stabilizirajo v gležnju, zato je večja nevarnost zvina. Pri nakupu moramo paziti na dobro oblikovanost in trdnost podplata, da nam ne bo drselo. Visoki pohodni čevlji so pravzaprav navadni gojzarji, ki jih lahko kupite povsod. Tu lahko izbirate med različnimi modeli, od bolj lahkih (že skoraj trekking) do težjih in bolj trdih (že skoraj zimskih). Primerni so za vse letne čase, vendar pozimi ne za visokogorske ture, kjer lahko naletimo na poledenela ali spihana mesta. Za te razmere so primerni posebni zimski pohodni čevlji (zimski gojzarji), ki so težji, izredno trdni, s trdim podplatom, na katerega se dajo namestiti dereze. Ti zimski čevlji so po svoji funkciji že malo podobni pancerjem, zato se jih splača kupiti le, če se vaš otrok ne namerava ukvarjati s turnim smučanjem, saj sicer za zimske vzpone zadostujejo turnosmučarski pancerji, ki so zato tudi posebej oblikovani.

Gojzarji so lahko izdelani samo iz usnja, usnja s Corduro, lahko pa so dopolnjeni tudi z membrano GoreTex. Od debeline usnja (1 do 3,2mm) je odvisna trdota čevlja in robustnost. Trdoto čevlja izberemo glede na vrsto aktivnosti, velja pa tudi pravilo, da težji ko je nahrbtnik, trši mora biti čevelj.

Paziti morate tudi na podplat – ponavadi je delo znanega podjetja Vibram (imajo zelo prepoznaven rumen znak na sredi podplata), ki je izdelan iz posebne nedrseče gume. Nikar ne kupujte gojzarjev, ki imajo raven podplat! Podplat mora biti rezan (tako, da od strani malo spominja na traktorske gume!), da otroku pri hoji ne bo zdrsavalo.

Še nekaj izdelovalcev: Scarpa, Meindl, Garmont, La Sportiva in slovenski Alpina in Planika.