70 let tabornikov

Taborniki letos praznujemo prav posebno obletnico – obeležujemo namreč 70. obletnico ustanovitve Zveze tabornikov Slovenije, ki deluje že od 22. aprila  1951. Praznovanje bomo tekom celotnega leta 2021 obeležili s sedmimi dogodki – eden izmed njih, 7 dni za okolje, prihaja na vrsto že prihodnji teden, potekal bo od 22. do 28. 3. 2021.

V sklopu 7 dni za okolje smo pripravili aktivnosti za vse starostne skupine znotraj organizacije. So pa aktivnosti večinoma zasnovane tako, da jih lahko predlagamo vsem, tudi tistim, ki (še) niso taborniki, pokrivamo tako osnovnošolske otroke kot srednješolce in odrasle.

Navodila za GG vodnike/starše oz. skrbnike

 Prvi dogodek praznovanja je 7 dni za okolje, ki poteka v tednu 22.-28. 3. 2021. V ta namen je skupina prostovoljcev pripravila različne izzive za vsako starostno skupino posebej. Izzivi so primerni za izvajanje doma ali na vodovih srečanjih in so povezani s problematiko varovanja okolja. Vsak dan bo objavljenih 10 novih izzivov, ki skupaj tvorijo »7-dnevni okoljski izziv«.

7-dnevni izzivi - za vsak dan nekaj

Naredi hotel za žuželke iz prazne konzerve

S hotelom za žuželke lahko na svoj vrt privabimo koristne žuželke, med drugim tudi tiste, ki se prehranjujejo s škodljivimi žuželkami.

Doma ločujete odpadke? Veš kako se jih pravilno ločuje? Izdelaj informativne plakate z napotki kaj odvržemo v različne koše za smeti

V Sloveniji letno nastane 7 miljonov ton odpadkov. To je približno 450kg komunalnih odpadkov na prebivalca, enako štirim domačim ovcam.

Posadi medovito rastlino

Zaradi sodobnega načina kmetovanja, izginjanja travnikov in krčenja gozdov, imajo čebele vse manj hrane. S sajenjem medovitih rastlin čebelam zagotovimo več hrane, da lažje preživijo zimo in tako lahko opravljajo svojo funkcijo opraševanja.

Naredi domači zeliščni vrt

Zelišča, ki jih najdemo v trgovinah, nam doma lahko hitro odmrejo/se posušijo. Razlog za to je neprimerna trgovinska svetloba in premalo zalivanja. Veliko bolje je, če si doma posadimo svoje rastline, saj bodo bolj sveže in bolj zdrave, kot tiste v trgovini. Pa še čisto tvoje bodo.

Za tri dni zamenjaj kuhinjske robčke in srvetke iz papirja za blago

Kuhinjske srvetke so sicer iz papirja, ki je hitrorazgradljiv material, vendar pa lahko blagaste servetke s pranjem uporabiš večkrat. Pomisli, tako boš lahko celo leto uporabljal eno in isto servetko iz blaga, namesto da bi vsak mesec kupil novo rolo servetk iz papirja. Uporabno, poceni in še okolju prijazno.

Pri tuširanju se štopaj in zanj porabi samo 7 minut. Pazi, da med miljenjem zapreš vodo

V povprečju za tuširanje odrasla oseba porabi 55 litrov vode dnevno, če med miljenjem zapira vodo. Če vode med miljenjem ne zapremo, pa lahko že v petih minutah porabimo do 140 litrov vode.

Uporabi star kruh za novo jed

Kolikokrat se doma zgodi, da se vam kruh posuši oz. ni več tako puhast, kot je bil v trgovini? Razišči svetovni splet in pripravi čisto novo jed iz starega kruha.

Izdelaj si vrečke za sadje in zelenjavo

Veliko plastičnih vrečk, ki so nam ponujene na oddelkih s sadjem in zelenjavo, nikoli ne pride v reciklažo. To pa zato ker ne končajo v zabojniku za embalažo, mogoče pa so celo narejene iz plastike, ki se je ne da reciklirati… Te nesrečne vrečke pristanejo na velikem kupu, od tam pa jih veter odnese v reke in morja. Ena sama plastična vrečka potrebuje približno 500 let, da se razgradi.

Izdelaj svojo granolo

Kupljena granola pogosto vsebuje veliko sladkorja in dodatkov. Ti pa si lahko zmešaš vanjo kar želiš. Na pladenj za peko daš različne kosmiče (ovsene, porine,…), semena (sončnična, lenena, sezamova, chia…), oreščke (mandlji, indijski, brazilski,…), dodaš kokosovo olje ali olivno olje in sladilo (med, agavin, kokosov, javorjev sirup…). Vse skupaj zmešaš in daš pečt na 150°C in mešaš na 6 min. Na koncu, ko se zmes ohladi, dodaš še suho sadje in koščke čokolade.

V šolo se odparvi s kolesom, peš ali s skirojem

Promet je ena izmed dejavnosti, ki najbolj prispeva k onesnaževanju zraka in globalnem segrevanju. Že s tem, da se vsak dan odločiš in v šolo ne greš z avtom, lahko narediš veliko razliko za okolje.

Izdelaj nakupovalno vrečko iz blagaste stare majice

Platične nakupovalne vrečke so eden izmed glavih krivcev za odpadno mikroplastiko v tekočih vodah in morjih, ki škoduje živalkim in rastlinskim vrstam. Dobra alternativa je uporaba vreč iz blaga, ki jih lahko sami izdelamo iz starih majic ali hlač.

Znižaj svetlost na telefonu

Z zmanjšanjem svetlobe podaljšamo življenjsko dobo baterije, saj varčujemo z njeno energijo. Manjša poraba baterije pa pomeni tudi manjšo porabi električne energije, saj bomo morali telefon manjkrat polniti. Prav tako z zmanjšanjem svetlobe a telefonih zmanjšamo škodljiv vpliv modre svetlobe na naše možgane.

Obišči ekološki otok in ga bolj podrobno spoznaj

Ekološki otok je prostor opremljen z zabojniki za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov. Glavni namen ločenega zbiranja je, da se odpadke preusmeri v predelavo, ki zagotavlja ponovno uporabo koristnih surovin.

Oglej si dokumentarec na temo okolja

Dokumentarni filmi z ekološko tematiko ti bodo podali zaokrožen pogled na današnje težave prav tako kot možne rešitve. Nekaj predlogov, ki si jih lahko ogledaš kar na youtubu: Riveblue, Artifishal, The Undamaged, The Biggest Little Farm … (https://www.euronews.com/living/2020/01/30/20-climate-nature-and-environment-documentaries-you-must-see-in-2020)

Obišči eno lokacijo natura 2000

Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni.

Izdelaj si ekološko čistilo

Večina nas ne pogleda, katere nevarne kemikalije vsebujejo čistila in kakšne poškodbe nam lahko te kemikalije povzročijo. Ponavadi pogledamo samo ceno in ali bo čistilo učinkovalo ter zadevo kupimo.

Ali veš, koliko časa se razgrajujejo odpadki? V kuhinji poišči odpadek, ki bi se v naravi razgrajeval največ časa. Odpadek pokaži svojim članom voda. Kdo je našel odpadek, ki se razgrajuje največ časa?

Kako dolgo se razgrajujejo odpadki? Odgovor poišči na tej spletni strani: https://www.saveonenergy.com/material-decomposition/

Pojej jabolko in ogrizek zakoplji v (prozorno) posodo napolnjeno z zemljo. Opazuj, koliko časa se ogrizek razgrajuje

Ločeno zbrano biološke odpadke v posebnih centrih predelajo v kompost, ki ga lahko ponovno uporabijo. Kljub temu pa so skoraj edini odpadek, ki ga lahko odvržeš tudi v naravo.

Ohrani živila sveža, da se ne pokavrijo

V Sloveniji je v letu 2018 nastalo skoraj 139.900 ton odpadne hrane ali povprečno 68 kg odpadne hrane na prebivalca. Te visoke številke lahko zmanjšamo tudi tako, da hrano pravilno shranjujemo in ji podaljšamo obstojnost.

Izdelaj si ekološki deodorant

Deodoranti v razpršilu vsebujejo strupene potisne pline freone. Ko se plini dvigenjo v ozračje, reagirajo z ozonskim plaščem, ki začne razpadati. To povzroča ozonsko luknjo.

Za materinski dan izdelaj darilo iz stvari, ki jih že imaš doma

Mamice so najbolj vesele, če dobijo doma narejena darila. Ti pa prišparaš pri nakupu darila.

V svojem kraju se pozanimaj ali imate možnost javnih koles

V letu 2019 je bilo v Ljubljani opravljenih več kot miljon izposoj koles Bicikelj.

Na katero telefonsko številko pokličeš, če najdeš divje odlagališče? Če divje odlagališče najdeš, to tudi stori

Divja odlagališča zelo škodljivo vplivajo na okolje, saj onesnažujejo podtalnico, kvarijo videz pokrajine, negativno vplivajo na zrak in prst ter na kakovost življenja vseh živih bitij.

Preštej koliko naprav imate doma priključenih na elektriko

Poglej si še te videe:

Izdelaj pogačo za ptice

Pogača je boljša aletrnativa ptičjim hišicam, v katerih se lahko zaradi nečiščenja in nabiranja ptičjih iztrebkov razvijejo bolezni ptic.

Na sprehodu naberi zelišča, jih posuši in izdelaj čaj. Najdeš lahko kamilico, regrat, materino dušico, koprivo…

Največja proizvajalka čaja na svetu je po novem Kitajska. Vsako leto izvozvi več kot 100 milionov kg čaja. Za pridelovanje čaja načrtno izsekavajo gozd in ga preurejajo v plantaže čajevca, kar močno onesnažuje naš planet.

V domači lekarni poišči tista zdravila, ki imajo pretečen rok uporabi ali tista, katerih doma ne uporabljate več. Na spletu razišči, kaj je potrebno s takimi zdravili narediti

V lekarno lahko bolniki brezplačno prinesejo odpadna zdravila. Pomembno je, da jih izobrazimo, da med omenjene odpadke sodijo: zdravila s pretečenim rokom uporabe in neporabljena zdravila. Ta zdravila morajo prinesti v stični ovojnini, kar pomeni brez zunanje kartonaste ovojnine, ter brez navodil za uporabo zdravila. Te ločujemo v okviru ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov.

Obišči lokalno tržnico ali kmeta ter jih vprašaj na kakšen način pridelujejo izdelke, ki jih prodajajo

Zakaj je boljše, če kupujemo lokalno pridelano hrano? Le-ta lahko vsebuje veliko manj (ali celo nič) konzervansov. Hkrati z nokupom lokalne hrane skrbimo za okolje, saj hrana potrebuje manj transporta, ima manj plastične embalaž, je bolj varna in vsebuje več hranil.

Doma poišči izdelke, ki prihajajo iz različnih držav. S pomočjo Google mapsa [link do mapsa] razišči, koliko skupnih kilometrov so ti izdelki opravili do Slovenije

Se kdaj vprašate koliko kilomentrov je naredilo jabolko, da je prišlo do vas? Z nakupom iz lokalnega okolja privarčujemo tudi na prevozu in s tem zmanjšamo onesnaževanje okolja.

Poglej dokumntarec o kakavu na RTV (https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarni-filmi-in-oddaje/174750567)

Kakav je primarni vir dohodka za 5,5 milijona malih kmetov. S pridelavo kakava se v južnih predelih sveta preživlja od 40 do 50 milijonov kmetov ter delavcev na kmetijah in njihovih družinskih članov. V nekaterih državah je kar 90 % kmetov za glavni del svojih dohodkov odvisnih od kakava. Toda številni pridelovalci kakava in njihovi delavci so prisiljeni živeti z manj kot 1,25 ameriškimi dolarji na dan.

Z vodom ali razredom med seboj organizirajte izmenjavo oblek, igrač in knjig

Hitra moda je ena izmed največjih onesnaževalk okolja, saj vsakodnevno roma v smeti na milijone oblek. Pa veš koliko vode, transporta in energije je potrebno za nastanek ene same majčke? In veš da večina ljudi nosi le 15% oblačil, ki jih ima v omari? Oglej si posnetek na YouTubu o tej temi: – https://ed.ted.com/lessons/the-life-cycle-of-a-t-shirt-angel-chang

Zberi čimveč odpadnega papirja in ga odnesi v zbiralni center

Na leto porabimo okoli 50 kilogramov papirja na prebivalca.

Na poti v/iz šole poberi smeti, ki jih najdeš ob cesti

Veš koliko komunalnih odpadkov pridelamo na leto v Sloveniji? V letu 2019 kar 1.064.321 ton! Torej vsak prebivalec Slovenije pridela 509 ton! In koliko od tega jih je odvrženih v naravo? Veliko! Na poti v šolo poberi odpadke, ki jih opaziž ob poti. Bodi zgled drugim!

Pri umivanju zob, zapri odtok, da vidiš, koliko vode se dejansko porabi. Pazi, da pipo zapreš ko si ščetkaš zobe

Če med umivanjem zob pustimo pipo odprto, porabimo od 20 do 40 litrov vode. To je približno toliko, kot velik ruzak za bivak.

Izdelaj folijo za večkratno uporabo iz voska

Aluminjasta folija spada med odpadke za enkratno uporabo. Čeprav je aluminij izjemno trpežna kovina in jo je možno uporabljati znova in znova, pa to ne velja za alu folije. Namreč te folije najpogosteje uporabljamo v kuhinji in so zato velikokrat umazane, zato je proces reciklaže otežen.

Razišči posledice na okolje, ki jih ima spletno nakupovanje

Nekateri kupci pri nakupu tekstila kupijo en model oblačila v različnih številkah in barvah, kar spletni prodajalci z brezplačnimi poštninami, ki je ena najučinkovitejših promocij spletne trgovine, tudi spodbujajo. Še večja težava “brezplačna vračila, saj ljudje naročajo brez razmisleka, s tem povečujejo nepotrebno uporabo embalaže in tudi ogljični odtis je znova bistveno višji”.

Stehtaj vse odpadke, ki ste jih v gospodinjstvu pridelali v enem dnevu

Vsak Slovenec dnevno proizvede približno 1,4 kg komunalnih odpadkov. Zelo pomembno je, da odpadke pravilno ločimo, saj lahko tako zagotovimo njihovo ponovno uporabo, vendar pa je še toliko boljše, če zmanjšamo njihovo količino.

Izdelaj domač naravni pralni prašek in/ali mehčalec

Pomagaj si s to povezavo: https://www.aroma-herbal.com/novice/domaci-pralni-prasek-in-mehcalec

En teden, vsak dan v svoji sobi poišči eno stvar, ki je ne potrebuješ. Na koncu tedna lahko te stvari odneseš v trgovino za drugo rabo ali podariš prijateju

Ljudje v povprečju uporabljamo manj kot 10% stvari, k jih imamo v stanovanju.

En teden, vsak dan v svoji sobi poišči eno stvar, ki je ne potrebuješ. Na koncu tedna lahko te stvari odneseš v trgovino za drugo rabo ali podariš prijatelju

Papir se mnogo hitreje razgradi, kot plastika.

Izdelaj naravne čistilne bombice za stranišče

Pomagaj si s to povezavo: https://micna.slovenskenovice.si/moj-dom/naredi-sama-toaletne-cistilne-bombice

Izdelaj domače energijske ploščice

Plastične vatirane palčke za ušesa spadajo med plastične izdelke za enkratno uporabo. Vsako leto proizvedemo približno 300 milijonov ton plastike, polovico od teh pa so plastični izdelki za enkratno uporabo. Večina teh izdelkov se ne reciklira in tako onesnažuje reke, vode in predstavlja grožnjo živalskim in rastlinskim vrstam.

Izdelaj uporabni izdelek iz Japonskega dresnika

V tem letnem času je Japosnki dresnik olesenel. Izgleda kot bambusove palčke. Iz njega lahko izdelaš splav, manjše pio. objekte…

En teden zbiraj plastične odpadke (umij jih, da ne bo smrdelo). Na koncu tedna si jih oglej in razmisli katerih bi se lahko v prihodnje ognil, ognila

Kakšne stvari lahko v bodoče kupiš v kozarcu, namesto konzervi ali v papirju, namesto v plastiki.

Izdelaj svoje milo

Večino mil, ki jih najdemo v trgovini vsebuje palmino olje. Palmino olje predstavlja velik okoljski problem, saj je njegova uporaba zelo razširjena v prehrani in kozmetiki. V ta namen v državah iz koder palmino olje prihaja sekajo naravni gozd, krčijo živalske in rastlinske habiatate in umetno sadijo palmina drevesa.

Imej dan brez mesa

Živinoreja je tista panoga, ki je v Sloveniji proizvede največji del toplogrednih plinov. Ti plini so tudi glavni pospeševalec globalnega segrevanja na svetu.

Doma si ustvari zeleni kotiček za sproščanje

Ker je tempo življenja res divji, si ustvari nekje kotiček za sprostitev, kamor pojdi po šoli ali med učenjem. Tja daj rastline, kakšne blazine in stvari, zaradi katerih se boš sprostil, sprostila. Več, ko imaš zelenih rastlin, bolj bo sproščeno, saj zelena barva sprošča in še več kisika bo.

Nekaj kar bi vrgel, vrgla v smeti uporabi in naredi kaj uporabnega

Namesto, da bi nekatere stvari samo romale v smetnjak, jim lahko vdihneš nov namen. Po uporabi “smet” umiješ, nato pa lahko oblepiš, porišeš itd. in tako nastane čisto uporabna stvar. Veliko idej najdeš na Pinterestu.

Izdelaj kompostnik

Rastline, katerim dodajamo kompost, bodo močne, zdrave in odporne proti mnogim boleznim. Odpadki predelani na mestu njihovega izvora pripomorejo k občutnem zmanjšanju odpadkov v našem domu in na odlagališčih ter s tem zmanjšan izpust toplogrednih plinov.

Skuhaj zelenjavno jed in iz olupkov skuhaj jušno osnovo, ki jo lahko v naslednjih dneh uporabiš za rižoto/kuskus…

Z lupljenjem zelenjave ustvarimo veliko užitnih ostankov, ki jih ponavadi vržemo v biološke odpadke. Lahko pa jih skuhamo in precedimo in tako dobimo zelenjavno jušno osnovo za izboljšanje mnogo drugih jedi. Npr rižote, kuskus, omake..

Želimo si, da se v tem tednu vse aktivnosti odvijajo na temo okolja. Tudi tedenska srečanja s člani. Ta dokument naj ti bo v pomoč pri izvedbi vodovih srečanj, ki so vezani na 7 dnevni okoljski izziv. Tvoja naloga je, da člane spodbudiš k opravljanju izzivov.

Za vsak dan smo pripravili en primer vodovega srečanja, ki ga lahko uporabite. Poleg tega pa boste pri vsakem izzivu našli tudi zanimiva dejstva o posamezni okoljski problematiki, filmčke in povezave do različnih uporabnih spletnih strani na temo okolja.

Zelo priporočamo tudi, da osvajate veščino Varuh planeta, ki je vezan na varovanje planeta.

Vodniki ali člani sami lahko po sestanku fotografije ali posnetke izziva objavite na Instagramu ali Facebooku in uporabite #7dnizaokolje #7dnevniokoljskiizziv #ZTS70let in @taborniki, da lahko fotografije delimo in tako izmenjujemo ideje. Pri objavi bodite pozorni, da ne objavljate članov, katerih starši ne dovoljujejo objav na družbenih omrežjih. Temu se najlažje ognete, da raje slikate izdelke.

Sestanki za vodnike

1. Hotel za žuželke

“V gozdu na vsakem koraku živi ogromno število različnih bitij, med katerimi ves čas poteka neusmiljena tekma. Drevesa hitijo, da zrastejo in tako dobijo dovolj svetlobe, ki do nižje restočih ne pride in se ta zato ne morejo razrasti. Srne objedajo drevje in volkovi jedo srne, žužki se skrivajo pred ptiči, ti pa pred lisjaki. Kljub temu, da vsa ta bitja tekmujejo med seboj ali celo želijo druga drugo pojesti, pa na nek način skupaj tvorijo uravnotežen sistem. Če iz njega izvzamemo eno bitje, se lahko stvar hitro zaplete. Če volkovi polovijo preveč srn, se te ne morajo več razmnoževati in na koncu tudi volkovi poginejo od lakote. Če se srne preveč razmnožijo, pojejo preveč gozda, ki se zato ne more obnavljati, ter tako ostanejo brez hrane, brez hrane pa tako ostanejo tudi volkovi. V mnogih letih so se med živimi bitji in okoljem, v katerem živijo, razvile številne medsebojne odvisnosti. Skupini teh povezanosti pravimo ekosistem. Vsako bitje, od mogočnega medveda do najmanjšega črvička, ima pomembno vlogo v njem. Ko preženemo ali uničimo eno vrsto, spremenimo cel sistem.” Mitrevski, I. Volkulja Bela in čarobni gozd : Napeta ekokriminalka. Kamnik : samozaložba, 2020

Iz arhiva oddaje si lahko ogledate filmček o Biodiverziteti: https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-kratko/174754819

 

Tudi ta kratek filmček nam prikaže pomembnost skrbi za biodiverziteto in kaj lahko mladi naredijo. https://www.youtube.com/watch?v=oeJAwnwaz0Y

 

Pomembnost žuželk 

“Pestrost žuželčjih vrst je pokazatelj dobro ohranjenega življenjskega okolja. Višja kot bo pestrost žuželk, višja bo pestrost njihovih plenilcev (ptic, netopirjev). S poseganjem človeka v naravo se življenjska okolja žuželk krčijo. Suhi travniki se zaraščajo, mokrotni travniki se izsušujejo. Namen izsuševanja je pridobivanje kakovostnejših površin za pridelavo hrane in gradnjo. Redke rastline, značilne za mokrotne travnike, na izsušenih tleh ne uspevajo, ali pa so zaradi pozidav izgubile življenjski prostor. Zaradi prekomernega gnojenja na travnikih uspevajo le trave, ki pa tvorijo zelo goste sestoje. Baliranje in košnja celotnega travnika naenkrat je usodna za členonožce. Prav tako prekomerna paša in požiganje travnikov. Zadnje čase vedno večji problem predstavljajo invazivne tujerodne vrste, ki zaradi svoje hitre rasti in uspešnih prilagoditev na novo okolje izpodrivajo domorodne vrste.

Hotel za žuželke

  • Zaradi nas, ljudi, je večina žuželk ogroženih in tik pred izumrtjem. S hotelom jim bomo pomagali preživeti.
  • Včasih smo jezni na kakšne škodljive žuželke. S hotelom za žuželke bomo le-te zvabili stran od naših vrtov, saj jim bomo nudili ustrezne življenjske pogoje, tako da jim ne bo potrebno hoditi »nam v zelje«.
  • Tiste koristne žuželke, ki pa jih vsi imamo radi in nam pomagajo pri vrtnarjenju, pa bomo s hoteli obdržali na našem vrtu in tudi povečali populacije teh že tako redkih žužkov.” 

Več zanimivih informacij lahko najdeš tukaj (LINK: https://www.bodieko.si/hotel-za-zuzelke).

 

Hotel za žuželke lahko izdelate iz olesenelega dresnika (ko je olesenel je zelo podoben bambusovim palčkam) ali vseh rastlin, ki imajo v steblu luknjo. Zložite jih lahko v konzervo, ki jo po svoje okrasite. Palčke narežite/prežagajte na tako dolge palčke, da gredo po dolžini v konzervo. Konzerva naj bo v ležeči poziciji. V konzervo nato dodajte še malo zemlje ali sveže listje.

Lahko uporabite tudi stare opeke, saj imajo luknje, v katere se žuželke naselijo. Lahko jih pobarvate, zložite eno na drugo in jim dodate malo zemlje, lesenih paličic in listja.

Nekaj lažjih oblik hotela za žuželke najdete na slikah (LINK: http://vrtickarji.mundilfari.si/).

Uporabljeni viri:

  • Bastič A. (2021) – video. Dostopno na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-kratko/174754819
  • Bodi eko (b.d.). Dostopno na: https://www.bodieko.si/hotel-za-zuzelke
  • Mladi vrtičkarji (b.d.). Dostopno na: http://vrtickarji.mundilfari.si/
  • UNESCO. (2013). Learning to protect biodiversity. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=oeJAwnwaz0Y
  • Zavod RS za varstvo narave.(2020).Vezi narave.Bodi vez z naravo. Dostopno na: https://vezinarave.si/wp-content/uploads//2020/09/HYLA-VEZE-PRIRODE-SLO-mala.pdf

Vodniki ali člani sami lahko po sestanku fotografije ali posnetke izziva objavite na Instagramu ali Facebooku in uporabite #7dnizaokolje #7dnevniokoljskiizziv #ZTS70let in @taborniki, da vidimo vsi. Pri objavi bodite pozorni, da ne objavljate članov, katerih starši tega ne dovoljujejo. Najbolje, da objavite izdelke, ki so nastali. 

2. Hitra moda

Kot vodniki je dobro, da se o temi malo pripravite. O problematiki hitre mode, se ne govori vsak dan, zato si lahko pomagate s člankom, ki ga najdete tukaj: https://old.delo.si/znanje/potrosnik/koliko-otroskih-solz-in-strupa-je-pa-na-vasi-majici.html

Z GGji si lahko za uvod pogledate filmček o tem, kako nastane majica: https://youtu.be/BiSYoeqb_VY . Ker je v angleščini, si ga lahko vodnik pogleda v naprej in članom vmes prevede oz. obrazloži.

Najprej se pogovorite o dejstvih, ki jih preberete oz. spoznate na posnetku. Lahko naredite informativne plakate o ozaveščanju problematike hitre mode. Nalepite jih lahko v taborniški hiški ali šoli (predhodno se je potrebno dogovoriti). Lahko jih predstavite svojim staršem ali sošolcem. 

Za uvodni del sestanka pa lahko uporabite tudi slovesnki posnetek o etični potrošnji: https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-kratko/174744510.

Na podlagi uvodnega dela sestanka, lahko pripravite taborniško izmenjevalnico oblek ali igrač. V naprej se s člani dogovorite, kaj si boste izmenjevali. Svoje člane opozorite, da skupaj s starši preverijo, kaj lahko podarijo nekomu drugemu.
Če vam oblačila ostanejo, ker se niso izmenjala, lahko s člani naredite plan, kateri organizaciji jih boste podarili.

Kasneje, ko bodo razmere zaradi Covid-19 dovoljevale, lahko izmenjevalnico razširite na več vodov.

Vsak GG zase zapiše, kaj bi spremenil, da ne bi podpiral problema hitre mode. Na list lahko zapšejo svojo zavezo in jo tudi podpišejo.  

Primer:  Ne bom zavrgla oblačil, ki jih lahko podarim nekomu drugemu.

Vodniki ali člani sami lahko po sestanku fotografije ali posnetke izziva objavite na Instagramu ali Facebooku in uporabite #7dnizaokolje #7dnevniokoljskiizziv #ZTS70let in @taborniki, da vidimo vsi. Pri objavi bodite pozorni, da ne objavljate članov, katerih starši tega ne dovoljujejo. Najbolje, da objavite izdelke, ki so nastali. 

Uporabljeni viri:

3. Starter pack za trajnostni razvoj

Bistvo tega srečanja je, da se GGji spoznajo s cilji trajnostnega razvoja, ki se vežejo na okolje. Vprašajte jih kaj si sploh predstavljajo pod besedno zvezo »trajnostni razvoj« in naj to s svojimi besedami opišejo, mogoče predstavijo kakšen primer.

Pri spoznavanju ciljev trajsnotnega razvoja si lahko pomagate: https://unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable_development_goals.html

Skupaj s čalni si boste danes pripravili starter pack oz. začetniški paket za trajnostni razvoj. Vaš paketek bo sestavljala flaška za vodo, jedilni pribor in nakupovalna vrečka, vse to, pa boste lahko uporabljali vsak dan.

Flaška za vodo: mladi imamo pogosto razvado, da si vodo oz. druge pijače po potrebi kupujemo v trgovinah. Domov prinesemo prazno plastenko in jo zavržemo. Tokrat bomo storili malo drugače. Staro plastenko ali steklenico bomo očistili in jo okrasili tako, da jo bomo z veseljem uporabljali še kdaj.

Primeri: plastenko oz. steklenico lahko okrasite z alkoholnimi flomastri ali akrilnimi barvami. Iz odvečnega blaga, pa si lahko zašijete tudi ovitek za flaško. V prihodnje bodite pozorni, da vas flaška spremlja, kamor se odpravite.

Jedilni pribor: se ti je že kdaj zgodilo, da si v trgovini kupil banjico sladoleda ali solato, a pribora nisi imel s sabo? Kako nerodno. Seveda si v trgovini kupil plastično žličko, ki se ti je takoj polomila. Še huje, v trgovini sploh niso prodajali posameznih žličk, zato si bil primoran kupiti cel paket. Danes bomo tudi to spremenili.

Primeri: Tvoja naloga je, da starše prosiš, če si lahko iz jedilnega kompleta izposodiš eno desertno žlico in eno desertno vilico. Le te so dovolj majhne, da v nahrbtniku ne vzamejo veliko prostora. Zanje iz odvečnega, starega blaga izdelaj še majhno vrečko, v katero boš svoj pribor pospravil. Vrečko s priborom nato pospravi še v nahrbtnik, tako jo boš vedno imel pri roki.

Nakupovalna vrečka: Slovenija je naredila že velik korak k temu, da je omejila uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk. Še vedno se najdejo trenutki, ko vrečko pač pozabiš doma in v trgovini kupiš novo, plastično. V ta namen si bomo danes izdelali še vrečo za trgovino.

Primeri: iz stare majice, ki je ne nosiš več izdelaj vrečko. Podroben postopek najdeš tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=YHd8XyEz96Y

Za zaključek naj GGji premislijo, kaj lahko kot taborniki storimo, da bomo delovali trajnostno. Kako se lahko obnašamo na vodovih srečanjih in kako na taborjenih. Postavijo naj se v vlogo načelnika in pripravijo idejo za prvo spremembo, ki bi jo naredili v rodu.

Viri:

4. Bombice za straniščno školjko

Čist in urejen dom je verjetno želja vsakega gospo­dinjstva. V nenehni vojni z umazanijo in mikrobi se pogosto pustimo zapeljati reklamam za čistilna sredstva, ki nam obljubljajo »bleščeče rezultate brez drgnjenja«. Ampak se kdaj vprašamo, kaj vsebujejo?

Tako naš varni dom kaj kmalu postane pravi mali kemijski laboratorij, poln toksinov, ki vplivajo tako na naše zdravje kot na okolje. Hkrati pa pozabljamo, da je v skoraj vsaki kuhinji na voljo cela vrsta sestavin, primernih za domača čistila, s katerimi bomo prihranili denar, predvsem pa naredili nekaj dobrega zase in za okolje. Za domača čistila lahko uporabimo različne snovi.

Doma imamo gotovo limonin sok, oljčno olje, beli alkoholni kis in sodo bikarbono. Z zadnjima dvema je mogoče očistiti skoraj vse. Zbrali smo nekaj preprostih nasvetov, kako ju uporabljati.

KIS:

Čistilo za okna: za sijoča okna, na katerih ni vidnih sledi brisanja s krpo, zmešajte enako količino belega kisa in enako količino tople vode. Pomito okno obrišite s suho mehko krpo.

Odstranjevanje vodnega kamna: če se vam na dnu grelnika vode nabira vodni kamen, posodo napolnite z belim kisom in aparat vključite, kot da bi želeli pripraviti napitek. Ko je postopek končan, posodo temeljito sperite z vodo.

SODA BIKARBONA:

Čistilo za straniščno školjko: nekaj sode potresemo po notranjosti straniščne školjke, tako kot bi storili z vsakim drugim čistilom. Pustimo stati kako uro, nato s krtačko podrgnemo za robom in splaknemo.

Odstranjevalec vonjav: soda bikarbona absorbira neprijetne vonjave. Nekaj je natresemo v škatlo ali skledo in postavimo v hladilnik, lahko pa jo potresemo tudi po dnu koša za smeti, da bi omilili smrad.

Skupaj z vodom se odločite in uporabite hiter trik za čiščenje z naravnim čistilom, kot sta kis in soda bikarbona.

Tukaj pa je na razpolago še Coca cola! Ja prav ste slišali, gotovo eden bolj vsestransko uporabnih produktov.

Poglejte si video in ugotovite, zakaj je uporabna. https://www.youtube.com/watch?v=DrLoRQbYGh4

AMPAK!: Pravijo, da je primerna za čiščenje wc školjke. Ni pa najbolj naraven produkt, kajne? Prav tako jo kupimo v plastenkah, ki so dodaten odpadni material. Čeravno se odločite za uporabo Cocacole, uporabite tisto v steklenici in jo nato ponovno uprabite oz. vrnite nazaj v trgovino.

Na sestanku v živo ali preko spleta izdelajte čistilne toaletne bombice, brez vseh škodljivih kemikalij.

Soda bikarbona in citronska kislina lahko služita kot čistilo, eterična olja pa dodajo še čudovit vonj.

Za uporabo spustite eno bombico v wc splakovalnik ali straniščno školjko in počakajte, da se speni ter raztopi, nato očistite školjko in izperite.  Lahko pa čistilne bombice uporabite tudi kot čistilec talnih površin, igrač ali pa z njimi očistite tuš ali kad.

Sestavine:

  • 2 skodelici sode bikarbone
  • 1 skodelica citronske kisline
  • eterično olje limone (30 kapljic)
  • eterično olje pomaranče (30 kapljic)
  • eterično olje lavande (30 kapljica)
  • voda
  • modelčki za pečenje in/ali papirnate posodice
  1. korak: Pripravite sestavine, ki jih boste potrebovali za izdelavo čistilno-osvežilnih bombic. Če ste občutljivi na močne vonjave, vam priporočamo, da v sobi, kjer boste mešali sestavine, odprete okno.
  2. korak: V večjo posodo odmerite dva lončka sode bikarbone. Če bi želeli narediti več čistilnih bombic, lahko količino povečate, vendar se morate držati razmerja sode bikarbone in citronske kisline.
  3. korak: Sodi bikarboni primešajte še lonček citronske kisline in dodajte kapljice eteričnih olj ter še enkrat dobro premešajte. Eterična olja izbirajte po svojem okusu, vendar vam priporočamo sveže vonje.
  4. korak: Mešanici začnite ZELO POČASI po kapljicah dodajati vodo. Če boste dodali preveč vode, se bo mešanica začela peniti. Masa mora biti ravno prav vlažna, da se vam bo v rokah lepo sprijela in se še ne bo začela peniti.
  5. Maso pustite počivati približno pol ure.
  6. korak: Maso nadevajte v modelčke do treh četrtin. Pustite še malo prostora, ker se bo masa med strjevanjem malo napihnila. Po želji lahko izberete večje ali manjše modelčke
  7. korak: Pustite počivati čez noč in jih potem previdno odstranite iz modelčkov.

Prisrčne bombice shranite v posode in jih postavite v kopalnico, da bo vaša školjka vedno čista in dišeča. Lahko pa jih uporabite tudi za čiščenje drugih površin.

Celoten postopek je prikazan tudi v videu: https://www.youtube.com/watch?v=rYm8ffQNBwk&feature=emb_title

Nekaj zaključnih misli:

Razmisli:

  • se ti je zdi, da je bila priprava domačega čistila zamudna?
  • misliš, da bi doma lahko izdelali še kakšno naravno čistilo? Katero?
  • poišči nekaj primerov naravnih čistil na spletu.
Deli s prijatelji, sodelavci in znanci
7 dni za okolje 70-letnica cilji trajnostnega razvoja gg narava