Ksenija Vidmar v reportaži opisuje praznovanje 100. obletnice mednarodnega taborniškega centra v Kanderstegu.
V osrčju švicarskih gora, v dolini reke Kander, se nahaja KISC – Kandersteg International Scout Center, ki že sto let predstavlja dom tabornikom in tabornicam celotnega sveta. Njegova zgodba sega v začetek dvajsetega stoletja, ko je ustanovitelj skavtskega gibanja, lord Baden Powell, po prvem svetovnem taborjenju želel poiskati prostor, kjer bi lahko ustvaril »večni jamboree«. Tja bi se taborniki iz celotnega sveta čez vse leto lahko zatekali in podoživljali občutek pripadnosti, enakosti in prijateljstva, ki ga doživiš na mednarodnih taborih.
Leta 1906 so pričeli z gradnjo tunela Lötschberg, za namen bivanja delavcev in njihovih družin pa so na bregu reke Kander zgradili »chalet«, kočo, ki še danes stoji v centru in služi nastanitvi obiskovalcev ter izvajanju programa. Leta 1913 je potekala otvoritev tunela, delavci so mesto zapustili, zgradbe pa so postale zapuščene. Med obiskom Kanderstega je leta 1922 vodja švicarskih skavtov odkril zapuščeno zgradbo in idejo o lokaciji za taborniški center predal Baden Powellu, ki je bil nad idejo zelo navdušen, zato se je 21. maja 1923 uradno pričela pisati zgodba današnjega skavtskega centra.
Letos KISC praznuje 100. obletnico delovanja, v namen praznovanja jubileja pa so v času od 27. julija do 8. avgusta priredili mednarodni tabor Kander 100. Tabora se je udeležilo 1600 tabornikov iz kar 62 držav, del te zgodbe pa smo bili tudi taborniki iz Slovenije. Odprava je štela 12 članov.
Naša pot se je začela na Dolgem mostu ob sedmi uri zjutraj. Napakirali smo nahrbtnike, dobro voljo in se nemirni od navdušenja odpravili na pot s kombijem in avtomobilom. Vožnja je bila dolga, a smo vsak trenutek izkoristili za smeh in zabavo. Večina nas je center obiskala prvič in lahko rečem, da nas je prizor, ki smo ga uzrli, ko smo se pripeljali iz tunela, zares očaral. Po prihodu smo si postavili šotore in si na hitro ogledali tabor, kmalu zatem pa se odpravili spat, saj je bila za nami naporna pot. Drugi dan smo pričeli z aktivnostmi v taboru. Lokacija centra ponuja veliko možnosti za izvajanje raznolikega programa. V enajstih dneh smo se lahko udeležili raznih delavnic s tematiko trajnostnih ciljev, do športnih aktivnosti, na primer plezanje in pohodništvo, čas pa smo namenili tudi za ogled vasi Kandersteg in mesta Bern. Vmes smo praznovali mednarodni dan rutke in kulturni dan, kjer smo se države predstavile s hrano, igrami in običaji. Spoznali in spletli smo veliko mednarodnih prijateljskih vezi, katere smo utrdili s tradicionalno menjavo rutic in našitkov. Za pester program in zabavo se lahko zahvalimo »pinkijem« oziroma prostovoljcem, ki tudi med letom skrbijo za delovanje centra. Konec tabora smo obeležili z zaključno proslavo, na kateri smo obnovili taborniške zaprisege v svojih maternih jezikih, večer pa so nam popestrili s svetlobnim spektaklom z droni in glasbo, ob kateri smo zaplesali v noč.
Občutek, ki ga doživiš na mednarodnih akcijah ob družbi drugih tabornikov iz različnih kotičkov tega sveta, je res nepopisen. Vsak od nas je do sedaj prehodil drugačno življenjsko pot, a vsi smo se zbrali z istim ciljem in željo, da se povežemo in spoznamo med sabo ter si delimo izkušnje. Marsikoga ta čarobni svet takoj prevzame in kot pravijo nekateri taborniki, ki so obiskali center, »od Kanderstega se nikoli ne moreš zares posloviti, ampak mu samo rečeš, da se vidimo kasneje.«
Vir fotografij: Ksenija Vidmar
Vir: https://www.kisc.ch/the-story-of-kisc
