Moje življenje se je v taborniško obarvalo že zelo zgodaj, pri sedmih letih, ko sem postala prvošolka, in od takrat naprej se moje življenje tako ali drugače prepleta s taborništvom.
Konec prvega letnika gimnazije sem se v enem poletju udeležila taborjenja, Zleta v Prekmurju, nato pa sem odšla še na vodniški tečaj v Kal-Koritnico, kar je dokončno tlakovalo mojo nadaljnjo pot. Na vodniškem tečaju sem mentorje, predvsem svoja mentorja Jerco in Gapeta, in vodjo tečaja opazovala z gorečnostjo in vsem spoštovanjem, saj so me navdušili s svojim odnosom do dela, do nas tečajnikov in z odnosom do ekipe. Še danes se spomnim, da sem že takrat sanjala o tem, da bi rada postala ena izmed njih, mentorica na tečaju, a se je to zdelo povsem nepredstavljivo.
To, da sem postala del novoustanovljene ekipe SPOOT vodniškega tečaja, je bilo smiselno in logično nadaljevanje moje »karierne taborniške poti«. Kot del ekipe vodniškega tečaja dobiš mnogo širši vpogled v to, kako vodniki razmišljajo in kako rodovi uresničujejo svoje poslanstvo. Tekom osmih let, ki sem jih preživela na našem tečaju, štiri leta kot mentorica, štiri leta pa kot vodja tečaja, sem doživela toliko reči, da težko izpostavim eno samo in odgovorim na vprašanje, zakaj se odločimo, da postanemo in ostanemo del izobraževalnih timov. Eno leto sem bila tudi del ALT tima, danes pa sem del Wood Badgea in sem zelo vesela, da lahko nadgrajujem svoje mentorske in izobraževalske izkušnje.
Tečaji ti zagotovo dajo veliko svobode in prostora za oblikovanje idej o taborništvu, o družbi, ki te obdaja, in nenazadnje o sebi kot o članu te družbe. Všeč mi je, da lahko že kot mladi oblikujemo izobraževanje, oblikujemo kurikulum izobraževanja in ga z vrednotenji in mnenji tečajnikov ter ekipe izboljšujemo. Sama sem bila zelo motivirana, ko smo se v nekem trenutku na tečaju odločili, da udobje in ustaljenost zamenjamo za spremembe in dvig kakovosti tečaja. Rezultat je bil pričakovan in danes sem nanj ponosna: tečaj smo res korenito spremenili, a so se spremembe resnično odražale na vzdušju v ekipi na enem izmed vodniških tečajev, saj so morali mentorji in vodstvo veliko več svojega prostega časa med tečajem vložiti v delo za tečaj kot v druženje z udeleženci ter prosto druženje in »fore« z vodstvom.
Ob tečajnikih zrasteš, tudi če se to sliši klišejsko, vendar se naučiš ubesediti svoja mišljenja, obrazložiti svoja stališča in prvič kot mentor dobiš in čutiš moč, ki ti jo lahko da le mentoriranec – da si nekomu vzor, te ceni, upošteva in s spoštovanjem posluša. Meni je bilo najbolj zanimivo to, da so me bivši tečajniki, ko sem bila zanje vodja tečaja, ob srečanjih s precej zame nenavadno velikim spoštovanjem ogovarjali, nekateri so me na območnih srečanjih celo vikali. Prvo leto ima vsak mentor tremo in strah, kako bo lahko sam tako uspešen mentor, kot je bil njegov mentor, a nato vsako leto čutiš, kako ti izkušnje pomagajo pri opravljanju poslanstva in kako izkušnje kar naenkrat razblinijo vse strahove in začneš v vlogi mentorja uživati.
Po mojem mnenju imajo mentorji in tečaji sami zelo, zelo pomembno nalogo v naši organizaciji. Že res, da imajo mentorji na samem tečaju zelo veliko dela, da uspejo svetovati in komentirati vse izdelke, ki na tečaju nastanejo, a njihova vloga kot vzor mladim, pred katerimi je cel svet in želja po tem, da kljubujejo in spreminjajo stvari na bolje, je toliko večja in zahtevnejša. Tečaji morajo uloviti pravo mero med tem, da tečajnikom prikažejo odgovoren del taborništva in tisti del, v katerem ustvarjamo nepozabne spomine in trdna prijateljstva.
Mene je osem let na našem vodniškem tečaju držala ekipa. Tej ekipi se moram zahvaliti za to, kar sem pri tabornikih postala in doživela. Ne bi rada naših intimnih trenutkov in idej zaupala širni taborniški javnosti, ampak kdor je bil tam, bo vedel: ring of fire, potopljeni tečajniki v šotoru sredi noči, kurjenje različnih predmetov, stage diving, ooooo, ne bom ti lagal, večerne himne v zborih, polnočni zbori in opravičila za zamude, budnice, pajdoti, mentorčki srčki, SPOOT avtobus in še in še in še. Ohh, kako dam tole na replay? Hvala vam!
– Maja Vogrič, bivša mentorica in vodja tečaja SPOOT, mentorica na tečaju Wood Badge
