V preteklem tednu smo taborniki znova pokazali svojo angažiranost in prepričanje v to, da se še vedno da ustvarjati boljši svet. Najprej smo se v petek, 15. 3., pridružili Podnebnemu štrajku mladih za podnebno pravičnost. V soboto, 16. 3., pa smo se v Kranju zbrali na že 38. Skupščini - najvišjem organu Zveze tabornikov Slovenije.
V preteklih mesecih je akcija Šolska stavka za podnebje, ki jo je sprožila švedska dijakinja Greta Thunberg, prerasla v svetovno gibanje za podnebno pravičnost. Definicija trajnostnega razvoja, ki ga je leta 1987 zapisala Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), pravi, da je trajnostni razvoj takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam. Zaradi podnebne krize mladi ugotavljajo, da sedanja generacija odraslih ne izpolnjuje svoje odgovornosti, da bi jim predala planet v vsaj tako dobrem stanju, kot so ga prejeli od svojih staršev.
In tako smo se v petek, 15. 3., boju za podnebno pravičnost pridružili v več kot 100 državah po celem svetu! Podnebni štrajk v Sloveniji je presegel vsa pričakovanja tudi največjih optimistov med nami. Štrajkali smo v Ljubljani (9000), Mariboru (1000), Slovenskih Konjicah (200), Ormožu (150), Kopru (600), Novem mestu (400), Kamniku (1000), Ravnah na Koroškem (300), pridružili pa ste se nam tudi v Brežicah, Novi Gorici, Celju in ostalih slovenskih mestih.
In v zelo velikem številu smo se protesta udeležili tudi taborniki, saj je naše vzgojno poslanstvo ustvarjanje boljšega sveta skozi sistem vrednot, ki pomagajo posameznikom pri razvoju v odgovorne državljane, angažirane in solidarne člane svoje lokalne, državne in mednarodne skupnosti.
Nam trajnostni razvoj pomeni upoštevanje omejitev pri razvoju, ohranjanje naravnega ravnovesja ter s tem zagotavljanje prihodnosti našega planeta. Taborništvo oblikuje državljane, ki jih zanima okolje, v katerem živijo, ki želijo biti informirani, vidijo širše in ne poenostavljajo, znajo kritično pretehtati prednosti in pomanjkljivosti ter ne nasprotujejo novostim in razvoju, kar smo prepričani se je opazilo tudi z aktivno participacijo na nedavnem protestu mladih za podnebno pravičnost.
Ker pa vemo, da je protest zgolj eden izmed mehanizmov, ki vplivajo na spremembe v družbi, in se zavedamo, da je zelo pomembno tudi skupno posvetovanje in sprejemanje odločitev, smo se naslednji dan, v soboto, 16. 3., zbrali na že 38. Skupščini.
Skupščina je najvišji organ Zveze tabornikov Slovenije, ki poteka vsako leto spomladi v enem izmed slovenskih mest, letos je bila v Kranju. Predstavniki vseh slovenskih rodov, območij, izvoljeni organi organizacije (izvršni odbor s starešino, nadzorni odbor, častno razsodišče) in predstavniki taborniške strokovne službe se dobimo z namenom, da ugotovimo, kaj vse se je zgodilo v preteklem letu, pogledamo, kje smo sedaj, in potrdimo smernice za naprej.
V prvem delu smo smo ugotovili, da smo v preteklem letu dosegli številne zastavljene cilje, ki so povezani s kakovostjo našega programa, vzgajanjem in izobraževanjem, predstavljanjem tabornikov in taborništva navzven ter nenazadnje delovanja tudi v mednarodnem okolju. V duhu vzgojne in prostovoljske organizacije smo se tudi zahvalili vsem našim prostovoljcem, ki naredijo ogromno število prostovoljskih ur in se hkrati nenehno izobražujejo na tečajih, kjer svoje praktične izkušnje nadgrajujejo s teoretičnim znanjem, s čimer taborniška organizacija nenehno vzgaja tudi izjemno kompetentne mlade vodstvene kadre.
Popoldne pa smo se ozrli v prihodnost in pogledali, kateri projekti in aktivnosti se nam obetajo v letošnjem letu ter katere strateške smernice zasledujemo s svojimi cilji. Letošnjo skupščino je sestavljalo 163 članov, od tega:
Po preteklem tednu lahko z mirno vestjo zaključimo, da smo taborniki angažirani sooblikovalci družbe, ki se s svojima avtonomnostjo in solidarnostjo udejstvujemo na veliko različnih načinov ter se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo za ustvarjanje boljšega sveta.