Pri potresu v Posočju leta 1976 so bili taborniki med prvimi, ki so priskočili na pomoč ogroženemu prebivalstvu. V nekaterih najbolj odmaknjenih vaseh celo prvi. Kljub z današnjega vidika mizerni materialni plati je imela ta pomoč velik moralno opogumljajoč učinek pri prebivalcih na prizadetem območju. Ta učinek je bil opažen nasploh v družbi. V okviru pomoči civilne zaščite je bilo potem med mnogimi prostovoljci, ki so sodelovali pri odpravljanju posledic, veliko članov taborniške organizacije iz vse Slovenije, katerih nastanitev in organiziranje je vodil taborniški rod iz Tolmina.
Na osnovi teh izkušenj se je začelo v sistem civilne zaščite v Sloveniji bolj načrtno uvajati razne društvene organizacije. ZTS je z materialno pomočjo Republiškega štaba CZ ustanovil posebne področne tabore (13 taborov z možnostjo nastanitve po pribl. 60 oseb), ki so bili ves čas na voljo za uporabo tako sami organizaciji za izvajanje njenega programa kot drugim v primeru naravnih nesreč. Z njimi so upravljala takrat močnejša taborniška društva – rodovi v posameznih regijah.
V 80. letih smo začeli ob teh taborih oblikovati stalnejše skupine tabornikov iz različnih društev in pod vodstvom državne organizacije ZTS. V 90. letih se je z razvojem civilne zaščite in Uprave RS za zaščito in reševanje ustvarila še pravna podlaga, na osnovi katere delujejo sedanje enote ZTS za postavljanje zasilnih prebivališč. Temeljna »filozofija« taborniškega dejanskega sodelovanja v okviru CZ je, da z aktiviranjem posamezne območne enote oblikujemo osnovno skupino, ki se ji potem priključijo še taborniški prostovoljci iz posameznih rodov, lahko pa tudi enote iz drugih območij.
Vrednost sodelovanja tabornikov v CZ z leti narašča, saj tudi drugi spoznavajo, kaj vse taborništvo prinaša mlademu človeku. Najprej gre za poslanstvo organizacije, ki je prispevati k vzgoji mladih s pomočjo vrednostnega sistema, ki sloni na prisegi in zakonih. Tako ZTS pomaga graditi boljši svet, kjer se lahko ljudje polno uresničijo kot posamezniki in tvorno delujejo v družbi.
Nadalje si z vzgojnim programom in s svojstvenim načinom delovanja ZTS prizadeva, da bi si mladi pridobili sposobnost, da zmorejo, in da poskrbijo za svoj lastni razvoj. Taborništvo tako pomaga mladim, da se zavedo svojih potreb, sposobnosti in odgovornosti do sebe in do družbe, kar je smisel in temeljni cilj vzgojnega delovanja v ZTS.
Poleg tega ZTS omogoča sodelovanje med različnimi generacijami. Gre za dejansko partnerstvo med mladimi in odraslimi v okolju, kjer oboji delujejo prostovoljno in se lahko učijo drug od drugega v sproščenem okolju ter se medsebojno spoštujejo. Vloga odraslih v taborniški organizaciji je v usmerjanju, razvijanju dialoga in v tem, da so zgled mladim ter jih tako usmerjajo na neprisiljen in mladim razumljiv način.
Te vrednote so pomembne za celotno družbo, v kateri živimo. Zato ni naključje, da smo prav na pobudo Uprave RS za zaščito in reševanje v letih 2010 in 2011 v ZTS ustanovili še enoto za postavitev mobilnega stacionarija (bolnišnice), v letu 2015 pa še enoto za vodenje in upravljanje začasnega naselja. Vse to prinaša nove izzive in priložnosti za usposabljanje, učenje in tvorno sodelovanje tabornikov v civilni zaščiti. Dosežen ugled in spoštovanje je treba neprestano gojiti in vzdrževati.
