Kot ena velika pisana družina
Morda ste že slišali za ta kraj. Pravijo mu stalni mini Jamboree, večini tabornikov pa je znan kot Mednarodni skavtski center v Kanderstegu v Švici (Kandersteg International Scout Centre – KISC). Odkar sem prvič slišal zanj na Roverwayu na Nizozemskem, sem ga želel obiskati. Zato sem se odločil v novo desetletje prestopiti s popolnimi tujci na mednarodnem tednu za roverje v KISC-u. Pravzaprav pa si nikoli nismo bili tuji. Vse nas je povezoval skupen način življenja – taborniški. Že pred prihodom v Švico smo se povezali in spoznali. 27 udeležencev iz 14 različnih držav s treh celin, vsak iz svojega kotička sveta, a z enakim ciljem.
Predvsem smo se povezali skozi vse aktivnosti, ki smo jih imeli – zimski športi, preživetje v naravi, ledolomilci in teambuilding igre. Vmes ugotoviš, da so nekatere taborniške stvari univerzalne – zvečer ob ognju poznaš približno polovico pesmic po sistemu ponovi za mano in raznoraznih iger (seveda, saj jih uvozimo s takšnih mednarodnih dogodkov), spet drug večer pečeš tvist na ognju, vmes pa ves čas deliš ter izmenjuješ izkušnje in ideje za vodova srečanja, akcije, taborjenja in še in še. Posebej pestro je bilo ravno okoli novega leta. Takrat center obiščejo nekakšni lokalni kurenti z doma izdelanimi kostumi, na Silvestrovo kuharji pripravijo pojedino za vse obiskovalce ter praznovanje z odštevanjem zadnjih sekund leta.
Na takšnih dogodkih zagotovo ne sme manjkati niti mednarodni večer, ko se vse prisotne države predstavljajo z lokalnimi tradicijami in dobrotami. Kot bi obiskal svet v eni uri. Od španskega pršuta do sumljivih avstralskih namazov in seveda vseh tradicionalnih plesov. Če se vam kdaj ponudi priložnost za udeležbo na takem dogodku, ne pozabite vzeti vseh našitkov, priponk in rutk, ki jih imate. Z menjavo dobite najlepše spominke.
Center je sam po sebi nekakšno stičišče vseh možnih kultur in ljudi, a se kljub temu takoj počutiš kot doma. Obisk tako ali drugače te takoj vključi v njihovo malo skupnost s posebnimi običaji in navadami. Če te doleti sreča, da imaš ravno med obiskom rojstni dan, ti bo pri večerji zapela cela jedilnica, vsak v svojem jeziku. Lahko se pridružiš t. i. pinkijem – prostovoljcem, prepoznanih po njihovih rožnatih oblačilih.
Ne, ni hec. Pomagaš jim lahko tri mesece ali pa kar celo leto. V opozorilo – čiščenje ene sobe pri njih vzame približno pol dneva, pa ne zato, ker bi bili počasni. Tudi mi smo se za en dan preizkusili v njihovi vlogi. Če je to preveč časa, se lahko preizkusiš v vlogi »zelenčka« in pomagaš kakšen teden, dva, kadar imajo veliko gostov.
Obstajajo tudi mednarodni in državni work partyji, na katerih udeleženci spomladi in jeseni opravijo težja dela, v zameno pa tam stanujejo skoraj brezplačno. Vsakršna pomoč je dobrodošla in vsakdo je tam sprejet kot član velike družine. Vse sobe in skupni prostori v centru imajo pod stropom obešene rutke, vsi stroji imajo svoja imena in ob prihodu te na recepciji pozdravi hišni »mišji asistent«, maček Kippling.
Po enem nepozabnem tednu je prišel čas za odhod. Tako kot z vsakega mednarodnega dogodka sem tudi od tam odšel bogatejši za nove izkušnje in sklenjena prijateljstva pa tudi z obljubo, da se kmalu spet vrnemo v Kandersteg.
– Gašper Kristanec
Vir fotografij: osebni arhiv pisca zgodbe