45.000 tabornikov in skavtov z vsega sveta stoji zbranih na hribu v osrčju Bechtel Summita v Zahodni Virginiji. Vsak predstavnik te ogromne množice recitira skavtsko prisego v svojem jeziku. Po licih mi tečejo solze ganjenosti in v objemu prijateljev se komaj zavedam, čemu sem priča. Dogodku, ki povezuje skoraj 50 tisoč tabornikov in skavtov iz različnih držav, okolij, z različno miselnostjo, pripadnike različnih verstev, kultur in skupnosti. Kljub naši različnosti se povezujemo v skavtstvu. Ti majhni delčki nas, ki obožujemo skavtstvo, so si pravzaprav zelo podobni. Prav to sem odkrila na Jamboreeju.
Od nekdaj sta mi tabornika mami in oči pripovedovala o svojih izkušnjah z Jamboreejev, ki sta se ju udeležila, in vseh 12 dni Jamboreeja 2019 sem bila začudena in navdušena, da lahko končno še jaz doživim to noro izkušnjo. In res je bila nora. Poleg mnogih dogodivščin s prijatelji slovenske odprave, mi je v marsikaterem pogledu Jamboree tudi odprl oči in mi pokazal, kako veliko je skavtstvo.
V 12 dneh Jamboreeja smo bili priča toliko čudovitim in norim dogodkom, ki bi jih težko doživeli drugje. Od skupne večerje na ulici med tabori z Argentinci, Avstralci in Britanci, koncertov, na katerih nismo poznali večine pesmi, pa vseeno skakali in peli, kot bi bila prav vsaka naša najljubša, druženja z Norvežani, Kanadčani in Škoti med polnjenjem telefonov, navdušene skupine tujcev, ki so vsak večer čakali na ponovno izvedbo Rim šim šima, Dneva kultur (ang. Culture day), do skupinskega supanja z Američanom in Dankama. Nismo smeli skakati v vodo, pa smo se dogovorili za šifro: socks in skočili vsakič, ko je kdo že tretjič zavzdihnil, da je na supu brez socks. 😉 Na Dnevu kultur smo hkrati uživali ob tem, ko smo na slovenski stojnici predvajali domačo glasbo in navduševali s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, potem pa še sami raziskovali stojnice drugih držav, njihove navade, jezike in tradicionalne jedi (seveda nismo izpustili niti Čokolina pri Hrvatih). Med obiskom Jamboree trgovine sta se po radiu predvajali Makarena in YMCA in seveda smo v nekaj trenutkih zaplesali prav vsi v trgovini. Da sploh ne omenim, kolikokrat smo v dobrih 20 dneh našega potovanja zapeli Sivo pot. Na avtobusnih vožnjah, ob deževnih večerih in na poti z dogodkov proti celici, ko so nas poslušali tuji taborniki, takoj ugotovili, katero pesem pojemo in se nam pridružili. Spoznali smo ogromno drugačnih tabornikov in skavtov. Z nekaterimi smo se pogovarjali le 5 minut, z nekaterimi pa še zdaj ohranjamo stik, a z obojimi smo čutili neko povezanost, ki nas je spodbujala, da se spoznamo in spoprijateljimo.
Jamboree ima res svoj čar povezovanja ljudi. Nikjer drugje nisem doživela toliko različnih ljudi s tolikšno strpnostjo drug do drugega in s takšnim zanimanjem, da spoznajo druge in njihove posebnosti.
Kljub temu, da smo različni, smo si v naši ljubezni do skavtstva zelo podobni in se povezujemo.
– Lana Pavšič