Vodniški tečaji so taborniška izobraževanja, namenjena mladim popotnicam in popotnikom, tabornikom, ki so načeloma starejši od 16 let. Vodniške tečaje organizirajo rodovi, mestne ali območne taborniške organizacije po Sloveniji, namenjeni pa so izobrazbi mladih prostovoljcev v vodnike taborniške skupine, voda. V tej taborniški zgodbi združujemo prispevka Nuše Belehar, ki se je leta 2020 udeležila Vodniškega tečaja Gorenjske območne organizacije tabornikov (VT GOOT) v Marindolu, in Maja Kastelica, ki se je leta 2019 udeležil Vodniškega tečaja Mestne zveze tabornikov Ljubljana (MZT).

Poletje 2019 je bilo zame  eno najlepših in predvsem najbolj taborniških poletij. Začelo se je z rodovim taborom ob Nadiži. Še preden se je ta zares končal smo z Jamboree odpravo že odkrivali vzhodno obalo ZDA. Potem sem bil nekaj dni doma in preden sem opazil, me je vlak že peljal v Ribno na MČ vodniški tečaj Mestne zveze tabornikov.

Ne glede na to, da sem se najprej razveselil tistih nekaj tečajnikov in mentorjev, s katerimi smo se pred nekaj dnevi vrnili iz Amerike, sem kmalu spoznal tudi ostale. Najbolj seveda svoj vod – Tzatziki. Med taborom smo se res dobro ujeli in zelo sem vesel, kadar se srečamo na taborniških akcijah.

Čez dan smo poslušali in sodelovali na različnih predavanjih, ki so nam dala znanje za delo z našimi bodočimi vodi. V končni fazi se velik del dela z vodom naučiš sproti, na lastnih izkušnjah, a znanje, ki ga na vodniškem tečaju pridobiš, je neprecenljivo, saj ti da dovolj začetne suverenosti in zagona, da veš, kako se zadeve lotiti. Kako komunicirati s starši, kako planirati sestanke …

Predavanja so bila zanimiva in koristna, ampak vodniški tečaj mi bo v spominu ostal predvsem zaradi druženja. Dolgih pogovorov na straži in čudovitih večerov ob ognju, ko smo ob kitari peli dolgo v noč.

 

– Maj Kastelic

 

 

 

Zdravo!

Sem 19-letna tabornica iz Kranja. Lansko leto sem se udeležila GOOT vodniškega tečaja v Marindolu. Že nekaj časa sem želela opraviti vodniški tečaj, ampak nisem našla časa zanj, lansko leto pa je bilo zaradi korone to mogoče. Največji strah vseh tečajnikov je vedno: »Joj, kako mi bo uspelo napisati 12 dobrih vodovih sestankov,« moj nasvet pri tem je, da dobro poslušate na predavanjih, saj že tam lahko poberete veliko idej za vodove sestanke, priporočam pa tudi, da s sestavo teh ne zavlačujete in jih čim več poskusite napisati že prvi dan, da ne boste imeli stresnega konca vodniškega tečaja. Za pomoč so vam vedno na voljo mentorji, animatorji in drugi člani vodstva.

Na tečaju sem bila med starejšimi udeleženci. Sprva me je bilo tega malo sram, a s časoma sem dojela, kako mi ta plus v letih pomaga, da nekatere stvari razumem veliko hitreje in bolj kot nekateri mlajši udeleženci. Če tudi ti še vedno oklevaš s prijavo in te je strah, da bi bil najstarejši, naj te ne skrbi, saj ti ta izkušnja prinese veliko znanja, prijateljev in lepih spominov. Jaz sem si najbolj zapomnila vodov večer in peko pic po tem. Tečaj mi je pomagal, da sem bolj samozavestna pri planiranju vodovih sestankov in akcij in me ni strah predstaviti nove ideje drugim članom vodstva našega rodu.

 

– Nuša Belehar


Deli s prijatelji, sodelavci in znanci