V četrtek, 27. septembra 2018, smo na konferenci na Gozdarskem inštitutu in Zavodu za gozdove Slovenije predstavili kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji, ki smo ga poimenovali »Obisk v naravi«. Smernice temeljijo na že uveljavljenem, a ne zapisanem konsenzu slovenske družbe in je neke vrste dogovor med lastniki zemlje, vzgojnimi organizacijami, ki svoje dejavnosti izvajajo v naravi, ostalo civilno družbo in pristojnimi institucijami. Cilj kodeksa je bolje informirati obiskovalce narave ter turiste, kako se v Sloveniji obnašamo v naravi. Zgodovina – razvoj kodeksa Na pobudo Zveze tabornikov Slovenije smo se 12. maja 2017 prvič sestali predstavniki civilno družbenih organizacij, ki se ukvarjamo z rekreacijo in vzgojo v naravi (PZS, LZS, RZS, SKM, ZSKSS, ZTS), turizmom (TZS) in varstvom okolja (Umanotera), predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ter Zavoda za gozdove Slovenije. Na prvem sestanku smo govorili o pomenu prostega dostopa do narave za rekreacijo in turizem, o pomenu vzgoje in odgovornosti organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo, partnerstvu med obiskovalci, lastniki in državnimi organi pri ohranjanju narave. Ocenili smo, da Slovenija ponuja izjemne možnosti za obiskovanje narave in da je sedanja ureditev področja, ne glede na nekatere negativne izkušnje in pojave, relativno dobra. To je v veliki meri zasluga pripravljenosti lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč, da sprejemajo prost dostop obiskovalcev in vzgojnega dela v rekreacijskih organizacijah pri vzpostavljanju pravil obnašanja v naravi. Strinjali pa smo se, da takšnega stanja ne smemo jemati za samoumevno in da bi bilo koristno okrepiti družbeni dialog in oblikovanje družbenih norm na tem področju. Dogovorili smo se, da bomo civilnodružbene organizacije v odprtem dialogu z lastniki, državnimi organi in siceršnjo javnostjo na podlagi že obstoječih norm skušale oblikovati kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji, ki bo predstavljal enotno podlago za vzgojo obiskovalcev narave in za obveščanje turistov. Zveza tabornikov Slovenije je bila pooblaščena, da kot pobudnica vodi ta proces. Tako smo se v maju 2017 dogovorili, da bomo vzpostavili programski odbor, v katerem bodo sodelovali predstavniki vključenih organizacij in ustanov, poleg prvotnih pobudnikov pa smo v procesu priprave kodeksa pritegnili tudi druge. Tako se je do septembra 2018 programski odbor povečal na skupaj 27 sodelujočih organizacij, ustanov in projektov, v zadnjih petnajstih mesecih pa smo skupaj pripravili kodeks »Obisk v naravi«. Kodeks so oblikovali in podpisali (po abecednem vrstnem redu): Center šolskih in obšolskih dejavnostiCIPRA Slovenija, društvo za varstvo AlpČebelarska zveza SlovenijeDinaricum, Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj DinaridovGozdarski inštitut SlovenijeKajakaška zveza SlovenijeKmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeLIFE DINALP BEARLovska zveza SlovenijeMorigenos – slovensko društvo za morske sesalcePlaninska zveza SlovenijePrirodoslovni muzej SlovenijeRibiška zveza SlovenijeSlovenski državni gozdovi, d.o.o.Slovensko odonatološko društvoSnaga d.o.o., Služba Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hribTriglavski narodni parkTuristična zveza SlovenijeUmanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvojWWF AdriaZavod Red Tree HeritageZavod Republike Slovenije za varstvo naraveZavod za gozdove SlovenijeZdruženje slovenskih katoliških skavtinj in skavtovZveza gozdarskih društev SlovenijeZveza lastnikov gozdov SlovenijeZveza tabornikov Slovenije Za spletno uporabo je kodeks dostopen tu:Kodeks – SLOKodeks – ANG Foto: Jure Pučnik
