Septembra se je deset tabornikov iz različnih koncev Slovenije odpravilo v osrčje švicarskih Alp, v Mednarodni taborniški center v Kanderstegu (KISC). Tam je potekala že 4. slovenska delovna fešta, na kateri smo v zameno za 3,5 dni prostovoljnega dela v centru brezplačno bivali. Pomagali smo pri vsakodnevnih opravilih, spoznali trenutne pinkije*, raziskali kotičke Švice ter se vrnili domov z novimi spomini in prijateljstvi.
* Pinkiji = prostovoljci v rožnatih majicah, ki skrbijo za vsakdanje delovanje centra.
Delo smo opravljali skupaj s pinkiji, obsegalo pa je globinsko čiščenje glavne hiše, poleg tega pa smo opravljali dela tudi v taboru, med drugim sekali in zlagali drva, ter prostor pripravili na nov letni čas. Delo je bilo fizično, a je ob dobri družbi in glasbi hitro minilo. Z mnogimi pinkiji smo se tako spoprijateljili in se z njimi pomerili tudi v tradicionalni športni tekmi.
Po koncu dela sta nas čakala še dva prosta dneva. Ogledali smo si Spiez in Bern, kjer smo lahko sredi mesta opazovali tudi medvede. En dan smo se odpravili do jezera Oeschinensee, drug dan pa do prelaza Gemmi mimo jezera Daubensee, kjer smo videli pravega švicarskega svizca. Drugi so namesto hribov izbrali ferato ali pa po Kanderstegu iskali skrite zaklade z geocachingom. Proste trenutke smo namenili sprehodu po campsitu, spoznavanju kotičkov, kjer se je včasih zadrževal Baden Powell (ustanovitelj Svetovne organizacije skavtskega gibanja), skoku v vas Kandersteg, ter poležavanju na travi pred KISC, kjer smo se družili z ostalimi prostovoljci.
Prav ti trenutki so bili morda najlepši. V KISC prihajajo taborniki in tabornice s celega sveta, vsak s svojo zgodbo, a s podobno željo: spoznavati se in deliti izkušnje. Tak občutek povezanosti je težko opisati, treba ga je preprosto doživeti.
Domov smo se vrnili polni novih spominov in prijateljstev. KISC, mi že komaj čakamo, da se ponovno srečamo!
Besedilo: Lea Pavlič. Fotografija na naslovnici: arhiv KISC.