Tridneven športen dogodek, ki je potekal od petka do nedelje, se je pričel in končal v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik. V petek popoldne je udeležence, tabornike med petnajstim in oseminpetdesetim letom, čakal prvi del tekmovanja, in sicer naloge iz znanja topografije, signalizacije Morsejeve abecede in vrisovanja točk na zemljevid, ki so jih naslednje jutro iskali ne le s prstom na zemljevidu, temveč tudi v naravi. Petkov večer so namenili druženju in glasbi – tekmovalci so se lahko po koncu prvega dela tekmovanja sprostili na delavnici Tolkalnega kroga pod vodstvom tolkalca Francija Krevha, kasneje pa jih je nasmejal glasbeni duo Domna Gvozdanovića in Daniela Blažiča, članov Taborniškega društva Rod Sivega volka, ki je tekmovanje soorganiziralo.
Drugi del tekmovanja se je nadaljeval v soboto, ko so se prve ekipe ob šesti uri zjutraj vkrcale na avtobus in se odpeljale do starta tekmovanja v Zalogu. Jutranja megla, značilna za Ljubljansko kotlino, se je kljub zgodnji uri hitro razkadila in tekmovanje je potekalo pod toplim jesenskim soncem. Tekmovalci so se podali na pot, ki jih je vodila mimo Debenega vrha in Babne gora do Podlipoglava, Molnika in nazadnje Podmolnika. Med iskanjem kontrolnih točk v naravi so ekipe opravljale tudi različne naloge – preizkusile so se v znanju prve pomoči, kjer so morale čim bolje oskrbeti poškodovanca v igranih scenarijih, merile kote in razdalje v naravi, se izkazale v risanju skice terena in pesnile žure, kratke taborniške napeve.
Ogenj in golaž pod zvezdami
V soboto popoldne so ekipe ena za drugo prihajale do cilja prvega dne v Podmolniku. Tam so morale izpolniti še zadnje naloge tega dne: postaviti bivak iz šotorskih kril, zakuriti ogenj in si skuhati golaž ali zelenjavno juho. Tudi to je prineslo ekipam točke na tekmovanju. Utrujeni, a nasmejani taborniki in tabornice so večer preživeli ob tabornih ognjih v družbi svojih prijateljev in z zadovoljstvom na obrazu pojedli na ognju skuhano večerjo. »Po dolgi sobotni orientaciji je veselju ob prihodu na cilj sledil trenutek olajšanja, ko sem končno lahko odložila težak nahrbtnik. Všeč mi je bila lokacija bivaka, saj tla na travniku niso bila kamnita, zaradi česar je bilo postavljanje bivaka mala malica. Velik plus pa je bil tudi to, da na travniku, kjer smo spali, ni bilo signala, kar pa je pomenilo, da je bilo večerno druženje še bolj pristno – in brez telefonov. Letos smo imeli tudi srečo z vremenom, ker noč ni bila prehladna,« je sobotno dogajanje komentirala Tina Lihteneker iz Taborniškega društva Rod Pusti grad Šoštanj.
Nedeljsko jutro je tekmovalce spet razveselilo s sončnimi žarki in kljub že nekoliko razbolelim ramenom so ekipe pogumno oprtale svoje nahrbtnike in se zagnano podale na pot. Ta jih je vodila mimo Janč do Golovca, kjer so kontrolne točke iskali po Poti spomina in tovarištva. Ekipe so spremljali čudoviti razgledi na Ljubljansko kotlino, ki so ustvarjali občutek močne povezanosti prestolnice z okoliško naravo. Ena najbolj zanimivih kontrolnih točk se je nahajala pri Astronomsko-geofizikalnim observatoriju Golovec, od koder pa je proga tekmovalce pripeljala do glavnega cilja v SMC Rakovnik, kjer jih je čakalo toplo kosilo in čas za počitek. Nedeljsko progo je komentiral tudi Tomaž Vrabič iz Taborniškega društva Rod Jezerski zmaj Velenje: »Mislil sem, da se bomo v nedeljo le še spustili v Ljubljano, pa smo vseeno našli še nekaj hribčkov. Proga je bila tudi ta dan lepo zastavljena, orientacija ni bila pretežka, zato smo kontrolne točke brez težav hitro našli in uspešno opravili naloge. ROT je moje najljubše tekmovanje že od nekdaj in se ga bom tudi v prihodnje še udeleževal.«
Ko tristo tabornikov zapoje taborniško himno
Tekmovanje se je končalo z zadnjim zborom in podelitvijo nagrad zmagovalnim ekipam v štirih različnih kategorijah. Prva mesta so osvojile ekipe štirih rodov – Rodu svobodnega Kamninika, Rodu Močvirski tulipani, Rodu Pusti grad in Rodu Jezerski zmaj, ki je poleg tega s šestimi ekipami osvojil nagrado za najuspešnejši taborniški rod na tekmovanju. Med tekmovalci so posebne nagrade prejeli tudi tisti, ki so narisali najboljše skice treh različnih vrst, taborniškim vrstam pa so se med tekmovalci pridružili tudi člani Orientacijskega kluba Polaris, ki so v svoji kategoriji zasedli 2. mesto. Zbor so taborniki sklenili s petjem taborniške himne, ki je odmevala po vsem Rakovniku.
Sedemdeset let ustvarjanja boljšega sveta
Republiško orientacijsko tekmovanje ali ROT je letos potekalo 61. leto, obenem pa Zveza tabornikov Slovenije praznuje že 70. obletnico delovanja. Kot soorganizator je vodenje tekmovanja po letu premora (pogojenim z ukrepi za zajezitev širjenja virusa COVID-19) prevzelp Taborniško društvo Rod Sivega volka iz Ljubljane, ki je nastal iz ene prvih taborniških enot v Sloveniji, Triglavske družine. Le-to je spomladi 1951 ustanovil Pavel Kunaver – Sivi volk, eden začetnikov skavtizma v nekdanji Jugoslaviji. Rod Sivega volka že dolgo goji močno orientacijsko kulturo – v preteklih desetih letih so v rodu na Republiškem orientacijskem tekmovanju kar štirikrat osvojili prestižni naslov skupne rodove zmage, ob dosežku na preteklem tekmovanju pa je ena izmed ekip komentirala, da bi bil že čas, da naslednje Republiško orientacijsko tekmovanje organizirajo prav oni. Ubesedena ideja je postala dolgoletna neizrečena želja, kar je pognalo ogenj po žilah, zanetilo iskrico v očeh in pogrelo orientacijske strasti rodu iz Ljubljane. Nad izvedbo dogodka je bdela razširjena in mlada ekipa pod vodstvom tabornice Tare Sergeje Kadunc s kar 84 člani Rodu Sivega volka in drugih rodov, ki so kot prostovoljci pripomogli k izvedbi enega največjih taborniških dogodkov leta.
Več zgodb iz taborniških vrst in splošnih informacij o tabornikih je objavljenih na www.taborniki.si.