Počitnice so čas, ko se otroci umaknejo od ekranov, šolskih obveznosti in mestnega vrveža ter vsaj za nekaj dni zakorakajo v svet nepričakovanih dogodivščin. Letos so v Bohinju ponovno oživele taborniške počitnice, ki so otokom in mladim ponudile priložnost, da doživijo naravo na povsem nov način.
Vsako jutro se je začelo s bujenjem in nato s prvo aktivnostjo dneva — z jutranjo telovadbo, ki je udeležence in udeleženke konkretno prebudila in jih pripravila na nove vsakodnevne dogodivščine. Jutranji in večerni zbori so ustaljena praksa taborniškega življenja na vseh taborih, saj z dvigom zastave zjutraj začnemo dan in ga s spustom zastave zvečer zaključimo.
Udeleženci in udeleženke so se hitro navadili taborniškega ritma, življenja v naravi, dela v manjših skupinah in predvsem druženja in svobode v objemu narave.
V prvem delu tabora so se otroci in mladi spoznavali z osnovami prve pomoči. Spoznali so osnove imobilizacije določenih poškodb, pravilno postavitve osebe v položaj nezavestnega, klic na 112 in še nekaj drugih pomembnih znanj za ukrepanje v situacijah, ko nekdo potrebuje našo pomoč — učenje za življenje v praksi!
Ker pa je te dni predvsem zelo vroče, smo drugi del dneva uravnavali notranji termostat ob Bohinjskem jezeru. Hlajenju je sledilo lokostrelstvo in streljanje s zračno puško ter spoznavanje najrazličnejših taborniških iger, s katerimi krepimo timski duh. Večer se je zaključil z kitaro in skeči ob “taborniškem ognju” (ki pa tokrat žal ni zagorel zaradi omejitev požarne ogroženosti). Za najbolj pogumne pa se večer ne zaključi s tabornim ognjem – nekateri so se preizkusili v kraji zastave, kar je pri tabornikih že skoraj obvezna in zelo tradicionalna aktivnost na taborih.
Drugi del tabora je bil namenjen spoznavanju orientacije. Udeleženci so se preizkusili v iskanju poti, opazovanju okolice in sodelovanju v skupinah. Načrte nam je malo prekrižala tudi nevihta, ker pa smo se naučili, da je tabornik vedno pripravljen, smo aktivnosti preselili pod streho in uživali ob igranju družabnih iger. Tako je nevihta hitro minila, in proti večeru smo se odpravili na krajšo turo z kanuji po Bohinjskem jezeru.
Naslednji dan smo sestavljali škratovo progo do jezera. Udeleženci in udeleženke so v manjših skupinah gradili progo in tekmovali, kdo bo žogico prej spravil do jezera. Pri tej aktivnosti sta prevladovala predvsem kreativnost in sodelovanje, pa tudi glasno kričanje (spodbujanje ekip z navijanjem). Popoldne nam jo je spet zagodlo vreme, zato smo si naredili čisto svoj kino in si ogledali taborniško uspešnico Gremo mi po svoje. Spoznavali pa smo tudi veščine preživetja v naravi, pravilno uporabo orodij kot so noži in sekire, preizkusili smo se v pripravi netiva in prižiganju z vžigalicami, ter se spoznali z uporabo edinstvenega kosa taborniške opreme, ki izvaja uspešno metamorfozo med šotorom, bivakom, nosilom in dežno pelerino. Tako je, gre za šotorsko krilo!
Taborniške počitnice v Bohinju so tako ponovno dokazale, da za nepozabne počitnice ne potrebujemo luksuza, temveč le dobro družbo, dozo kvalitetnih izzivov in neokrnjeno naravo. Udeleženci so domov odšli z novimi znanji, z objemi novih prijateljev in z neprecenljivimi spomini, ki bodo, upamo da, botrovali k temu, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
Avtor besedila je Jaka Ošlovnik, avtor fotografij pa Tilen Komel.