Tudi letos smo organizirali taborniške počitnice v Bohinju! V času taborjenja smo otrokom , ki sicer nimajo “taborniškega ozadja”, ponudili pester nabor taborniških akrivnosti v katere so se zares dobro vživeli. Predvsem smo se potrudili, da doživijo pravo taborniško vzdušje, da začutijo pristno taborniško energijo in vrednote, ki jih živimo – in verjamemo, da nam je to tudi uspelo! Taborniške počitnice so čez poletje potekale v treh izmenah.
Delovali smo v majhnih skupinicah – vodih
Taborniki čez leto in tudi na taborjenju običajno delujemo v manjših skupinicah podobno starih otrok, ki jih imenujemo vodi. Glede na to, da udeleženci taborniških počitnic niso imeli taborniškega predznanja, ki bi ga nadgrajevali, se nam klasična delitev po starosti ni zdela smiselna – odločili smo se, da naredimo starostno mešane skupine. To se je izkazalo za zelo dobro idejo, saj so starejši otroci poskrbeli za mlajše člane v vodu. Prav tako so bili v pomoč vodnikom in prevzemali lažje zadolžitve.
Dvom, da ta način ne bo deloval, je bil čisto odveč. Člani voda so se kljub razlikam v letih res zelo lepo povezali in, kot je pri tabornikih navada, ustvarili svoje vodovo ime in pozdrav. Vsak vod si je uredil tudi svoj vodov kotiček, prostor, v katerem skupaj preživlja čas in se uči.
Smo pa imeli veliko aktivnosti, kjer so se našli starejši taboreči in take aktivnosti, ki so bile primernejše za mlajše – bili smo zelo pomešani med seboj in delovali kot ena velika družinica.
Kako je izgledal dan na taboru?
Dan na taboru je bil zelo tipičen taborniški dan. Za tiste, ki so se prebudili pred 7.30, je bila organizirana telovadba, ostale pa so zbudili zvoki kitar in petje naših vodnikov. Sledilo je umivanje in zajtrk ob 8. uri. Dopoldanske aktivnosti so bile namenjene delu v vodovih kotičkih, delavnicam, pionirstvu, spoznavanju narave, učenju pesmi …
Po kosilu ob 13. uri smo imeli počitek, potem pa so sledile popoldanske aktivnosti: lokostrelstvo, ustvarjalne delavnice, vodne igre, kopanje in vožnja s kanuji. Po večernem zboru in večerji ob 19. uri je sledil večerni program: s Španskimi taborniki, ki so prav tako taborili v Bohinju, smo izpeljali igro kraja zastavic. Štiri mešane skupine (Špancev in udeležencev počitnic) so strateško načrtovale napade in obrambo. Skupine so imele člane vseh starosti in različnih znanj komunikacije v angleškem jeziku. Ker so bili udeleženci izjemno navdušeni nad sodelovanjem s tujimi skavti in jim je bila ta strateška igra zelo razburljiva, so želeli več takih aktivnosti. S Španskimi taborniki smo tako preživeli še nekaj igrivih uric.
Ne glede na aktivnosti pa smo vsak dan zaključili ob tabornem ognju, kjer smo peli tako taborniške kot druge pesmi, ki so jim bile všeč. Ob tem smo en večer pekli penice, drug večer tvist ali hrenovke, pa banane s čokolado; in opazovali nočno nebo, spoznavali ozvezdja in šteli utrinke.
Po 22. uri so vsi počasi odšli v šotore, imeli pa smo tudi nočno stražo. Vsak dan se je do 7 taborečih javilo za to pomembno nalogo in stražilo tabor in zastavo, vodstvo tabora pa je medtem vrednotilo pretekli dan in naredilo plan za naslednjega.
Najbolj priljubljeno je bilo lokostrelstvo, v posebnem spominu bo ostalo bivakiranje
Udeleženci so bili najbolj navdušeni nad lokostrelstvom, ciljanjem s fračo ter streljanjem z zračno puško. Vožnja s kanuji jim je bila na drugem mestu. Uživali so tudi v strateških igrah in v sodelovanju s Španskimi taborniki.
V spominu jim bo vsekakor ostalo tudi bivakiranje v Laškem Rovtu, kjer so si sami postavili bivak iz šotork in spekli večerjo na ognju. Preizkusili so se tudi v netenju ognja s kresilom, v peki kobilic in kuhanju čaja z nabranih zelišč.
Na drugi izmeni je bila z nami tudi terapevtska psička Lava
Na drugi taborni izmeni sta bila z nama tudi dva psa, Lava in Mik. Taboreči so zelo uživali v aktivnostih s terapevtsko psičko Lavo. Oba šolana psa sta bila vsekor dodana vrednost taborjenja, otrokom sta nudila sprostitev ob kosmatem kožuščku, otroci so se z veseljem igrali z njima, jima brali pravljice, skrbeli za svežo vodo, sodelovali pri pasjih sprehodih …
In cel teden smo zdržali brez telefonov …
Pri vsem pa je najpomembneje to, da so se udeleženci skoraj ves čas družili in igrali. Takoj ob prihodu smo namreč nagovorili tako taboreče kot njihove starše, da telefonov ne bodo potrebovali in predlog so sprejeli.
Skozi celoten tabor telefonov nismo ne potrebovali in ne pogrešali.
