Tabornike večina pozna po naših stalnih aktivnostih, ki se jih udeležujemo vsi taborniki in so naš temelj. Mednje spadajo vodova srečanja (srečanja naših malih skupin), izleti, taborjenja in tekmovanja, tam osvajamo tudi vsem skupna znanja in veščine. Poleg tega pa lahko v naši organizaciji mladi tudi sami odločamo in izbiramo, katere taborniške veščine in specialna znanja še želimo osvojiti (seveda primerna naši starosti) – to so naše izbirne dejavnosti. Organiziramo mnoge enkratne akcije in projekte, ki jih zasnujemo sami in pri katerih se lahko preizkusimo v različnih vlogah in pridobimo dodatne izkušnje, nekatere od teh vlog pa so dolgotrajnejše. Med njimi je tudi delo vodje komunikacij v taborniškem društvu, ki skrbi za obveščanje javnosti o dogajanju v rodu, tudi za javljanje iz taborniških dogodkov.Tokratno poletno zgodbo je prispevala Ana, ki deluje vodja komunikacij društva v Rodu kraških j'rt Sežana. Pri delu jo podpira, spodbuja, mentorira in usmerja nekaj starejših članov rodu, ki so npr. bivši vodje komunikacij v rodu, študirajo slovenščino, več let delujejo kot pisci in uredniki pri reviji Tabor ali pa so samo nepoboljšljivi navdušenci nad pravilnim postavljanjem vejic.
J'rt nič ne ustavi.
Letošnje poletje je najverjetneje za vsakega nekoliko drugačno od preteklih, saj zahteva nekaj prilagoditev ter sprememb. Tudi v društvu tabornikov Rod Kraških j'rt Sežana smo se zaradi varnostih razlogov odločili za drugačno taborjenje. Namesto 10 dnevnega tabora ob reki Lahinji na Dolenjskem so starejši otroci (gozdovniki in gozdovnice) raziskovali domač Kras na petdnevnem pohodnem bivaku, medtem ko so mlajši (medvedki in čebelice) na domači gmajni prenočili eno noč.
Za naše medvedke in čebelice je bil bivak nekaj povsem novega. Razdelili so se v dva voda in bivakirali v dveh bivakih. Prvi dan je potekal delavno, saj so si postavljali bivake ter ognjišča. Seveda so bili vsi veseli, saj so si na ognjiščih zvečer sami spekli hrenovke ter taborniški twist (to je poseben kruh le iz moke in vode, zvit na palici). Tudi zabave našim najmlajšim ni manjkalo, saj so s pomočjo vodnikov izvedli tudi »vod ima talent«. Najpogumnejši najnovejši člani pa so si na bivaku priborili svoje rdeče rutice. Po nekoliko mokri noči so se izvajale različne igre ter delavnice. Po poročanju vodnikov je bil letošnji bivak medvedkov in čebelic uspešen, saj so domov odšli srečni in zadovoljni.
Gozdovniki in gozdovnice so se podali na zahtevno pustolovsko pot. V petih dneh se jim je zgodilo marsikaj. Prehodili so okrog 60 kilometrov in obiskali prelepe kraje, kot so Razguri, Vrabče in Škocjan. Na ognju so pekli penice in jedli kobilice, skupaj so napisali tudi pesem. Pravijo, da so se neskončno zabavali in veliko naučili. Zahtevno dolgo pot petih dni so premagali s skupnimi močmi in podporo drug drugemu. Trenutki teh petih dni, vonj pota, ko se ustaviš, ter smeh na vsakem koraku jim bo za vedno ostal v spominu.
Za konec pa še nekaj zanimivih dejstev z bivaka:
Hrano na taboru ocenjujemo od 1 do »ne-morem-se-več-premikat-ker-sem-sit«, na bivaku pa od 1 do »ne-morem-se-več-premikat-ker-ima-100-kil«. Ko te že tako bolijo ramena in noge, da se zjutraj težko dvigneš z armafleksa – takrat veš, da si približno na polovici poti pohodnega bivaka. Če lomasti kot divja svinja in sope kot človek, je najverjetneje jež. Toplice s savno se da dobit še bolj ugodno kot na turistične bone (s hojo po kraški gmajni). Ko prideš do avtoceste, čeprav bi moral biti v danem trenutku na povsem drugem kraju, je to super čas, da ponovno pogledaš na karto. Iz tega sledi naslednje dejstvo, ki je:
Najprej se razmišlja, potem se hodi! Avtorici: Ana Stevanovski in Maša Pušnik, Taborniško društvo Rod kraških J'rt
