Pogosto rečemo, da je taborništvo šola za življenje. In prav poletja so vrhunec naših taborniških doživetij – taborjenja se veselijo prav vsi taborniki, od najmlajših do odraslih. Takrat bivamo v naravi, ki jo pogosto poimenujemo kar »naša učilnica«, preživljamo večere ob vedno čarobnih tabornih ognjih, v praksi pa lahko uporabimo spretnosti in znanja, o katerih se učimo med letom. In takrat najbolj pride do izraza tudi naš način dela, taborniški pristop. To pomeni, da znanje in spretnosti pridobivamo skozi izkušnje, v varnem okolju majhnih skupin. V skupinah so enako stari taborniki, vodijo jih vodniki - mladi, a izkušeni prostovoljci, ob podpori odraslih tabornikov. Predstavljamo prvega izmed prispevkov o tem, kako doživljajo taborniško poletje naši mladi prostovoljci in člani.
Biti vodnik na taborjenju in to skupini šestih fantov, ki so v začetku pubertete, je prav zanimiva izkušnja.
Letos smo taborjenje začeli s štiridnevnim pohodnim bivakom iz Ribnice do našega tabornega prostora ob Kolpi, preostalih sedem dni pa smo preživeli v skupnem taboru z ostalimi taborniki iz našega rodu. Na pohodnem bivaku smo vsak dan prehodili nekaj več kot deset kilometrov, si na ognju pripravljali obroke, zvečer postavljali bivališča in se kopali v jezeru na poti.Fantje so doživeli marsikaj, od prvih pikov os, ožuljenih nog, manjših ureznin do veliko lepih večerov ob ognju, fascinantnih razgledov, ogromno (na trenutke čudnih) skupnih štosov in še mnogo drugega.
Celotno taborjenje mi je omogočalo, da svojim članom taborništvo, ki smo se ga med letom v večini spoznavali bolj kot ne teoretično, pokažem še v praksi, saj med taborjenjem brez teh znanj ne gre. Res je zanimivo opazovati, kako drugače se člani lotevajo postavljanja zasilnih bivališč na bivakiranju, ko se nam približuje nevihta in njihove nahrbtnike počasi že moči dež - med letom je postavljanje takih bivališč za vajo namreč veliko počasnejše in dolgočasnejše ;)
Med taborjenjem se vsakič tudi vsakič znova spomnim, zakaj mi je vodništvo res zakon. Na taboru z ostalimi vodniki načrtujemo in izpeljemo taborjenje za naše male tabornike. Ponovno se povežemo, odlično sodelujemo, se ogromno zabavamo in družimo. To mi daje zagon in večino motivacije za delo pri tabornikih tudi med šolskim letom, saj iz leta v leto bolj utrjujem prijateljske odnose z vodniki iz našega rodu.
Zdi se mi, da taborjenje s pohodnim bivakom, kot smo ga z mojim vodom izpeljali to poletje, otrokom ponuja možnost, da hojo po prelepi pokrajini, bivanje v naravi, samostojno pripravo hrane in še marsikaj spoznajo kot dobro preživljanje prostega časa – že zdaj in še kasneje, ko bodo že odrasli. Slednje vztrajno spoznavam tudi sam, saj velik del mojih počitnic izgleda precej taborniško, četudi nisem vedno v družbi samih tabornikov. Avtor: Jakob Blatnik, Taborniško društvo Rod Bičkova skala
