S ponosom objavljamo intervju, ki ga je za revijo HR&M to poletje z Matejem Radinja, starešino rodu Bičkova skala iz Ljubljane, naredila Tamara Valenčič. Objavljen je bil v številki avgust - september 2020, posvečeni razvoju kompetenc. Preberete ga lahko tudi v reviji, ki jo lahko naročite na njihovi uradni spletni strani.
TABORNIŠTVO, POPOTNICA ZA ŽIVLJENJE
Kadroviki smo si enotni, da je izkušnja taborništva v življenjepisu kandidata vredna pozornosti, povezujemo jo s preživetjem v naravi in iznajdljivostjo, ko pa pogledamo pod površje, ugotovimo, da ta izkušnja človeka naredi bogatejšega za še marsikatero življenjsko situacijo. O programu izobraževanja, vodenju in taborniškem življenju sem se pogovarjala z Matejem Radinjo, starešino taborniškega rodu, profesionalno mladim raziskovalcem na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Svojo taborniško pot je začel kot osemletni deček, bil sedem let vodnik ter opravljal različne funkcije v rodu. Za nami je nenavadno poletje, ko smo bili prikrajšani za potovanja in neprestano pod vplivom omejitev in ukrepov ter predvsem negotovosti glede epidemije. Kot starša so me letos daleč najbolj prepričali taborniki, saj so imeli že v začetku maja izdelanih več scenarijev za izvedbo poletnega tabora. Ko sem otroka predajala v njihove roke, sem bila povsem mirna, ob pozdravu starešine rodu Bičkova skala pa sem pomislila, da bi takšnega sodelavca imela v vsakem kolektivu, takšnega vodjo pa bi gotovo potrebovalo marsikatero podjetje.
Ko v življenjepisu preberem, da je bil nekdo taborniški vodnik, zame takoj dobi pet dodatnih točk kot kandidat. Kaj so vrline dobrega taborniškega vodnika?Ena izmed najpomembnejših vrlin je odgovornost, ki se odraža v odnosu do otrok, njihovih staršev, ostalih prostovoljcev in sebe. Tako se odgovornost manifestira v različnih dejanjih npr. priprava in izvajanje dobrega programa za otroke; ustrezna komunikacija s starši; pravočasno izvajanje nalog v rodu, kjer sodeluje z drugimi prostovoljci; skrb za lastno motivacijo in dobro počutje v vlogah, ki jih sprejema. Če želijo mladi prevzete dolžnosti dobro opravljati, morajo med letom ob vseh šolskih/študijskih obveznostih taborništvu nameniti precej časa (okvirno 500 ur/leto), posledično razvijajo delovne navade in se učijo upravljanja s svojim časom. Hkrati razvijajo sposobnosti dela v timu, vodenja in proaktivnosti, ki so vse ključne vrline za dobrega vodnika.
Kako med taborniki prepoznate dobre kandidate za vodnike?Skozi stopnjevalni program, ki ga izvajamo pri tabornikih, dobri kandidati za vodnike kar sami »splavajo na površje«. Med izvajanjem aktivnosti že zelo hitro prepoznamo ali ima nekdo smisel za delo z otroki, vodenje in delo v skupini. Kandidati za vodnike so nato že v času »pomočništva« postavljeni v situacije, kjer vidimo, kako se odzovejo v neposrednem delu z otroki. Vsekakor ne gre brez lastne želje prostovoljca, da bi se preizkusil v tej vlogi, ki predstavlja neko logično stopnjo v razvoju tabornika. Mladi se lahko sicer pri tabornikih udejstvujejo v različnih vlogah, ne samo kot vodniki (npr. kot specialisti za orientacijo ali preživetje v naravi, lahko opravljajo kakšno drugo funkcijo v rodu: gospodar, blagajnik …).
Kako poteka urjenje za vodnika?Proces uvajanja nekoga v vodniško funkcijo traja več let in poteka stopnjevano. Tako so recimo vsi otroci, ne glede na starost, na taborjenjih dežurni ter glede na starost prevzemajo naloge, ki so primerne zanje. Prevzemanje nalog in sprejemanje odgovornosti se stopnjuje do zadnje triade OŠ, ko otroci sami pripravijo delavnice za najmlajše in tako prvič pridejo v stik s predajanjem znanja. S prehodom v srednjo šolo večina mladih prevzame funkcijo pomočnika vodnika. Tako v obstoječi skupini otrok pomagajo njihovemu vodniku pri vodenju rednih tedenskih srečanj, organizaciji izletov, udeležbi na tekmovanjih idr. V tem času je vodnik tudi njihov mentor, ki jih v to funkcijo uvaja. Cilj je, da v tem času tudi samostojno pripravijo in izvedejo eno srečanje z otroki. V najboljšem primeru se pomočnik po prvem letu »pomočništva« udeleži vodniškega tečaja. Na vodniških tečajih tečajniki usvojijo vsa potrebna znanja za vodenje taborniške skupine: od načrtovanja celoletnih aktivnosti, raz-ličnih metod podajanja znanja, komunikacije, reševanja konfliktov ... Med letom nato vodnike skozi redne tedenske sestanke pri njihovem delu spremljajo načelniki družine (skupine vodov) in načelnik rodu.
Lahko prosim opišeš stopnjo odgovornosti, ki jo ima vodnik pri vodenju svojega voda?Vodniki so pri načrtovanju in izvajanju aktivno-sti (predvsem pri metodah dela) avtonomni, osnov-no vodilo pa so znanje in veščine, ki jih morajo otroci pri določeni starosti usvojiti. Tako je njihova odgovornost predvsem, da bodo izbrane metode varne in ne bodo ogrožale dobrobiti otrok. Kljub vsemu je s pomočjo načelnikov družin vzpostavljen sistem »nadzora« pred in po izvedbi aktivnosti, kjer vodniki poročajo o poteku aktivnosti. Če se organizirajo aktivnosti, ki presegajo posamezno skupi-no, se v načrtovanje hitro vključita tudi načelnik in starešina rodu. Slednji je tudi zakonsko in materialno odgovoren za delovanje rodu.
Kje in kako se nauči primerno odzvati v kriznih situacijah?Vodnik se vsaj »teorije« nauči na vodniškem te-čaju, navadno se vodnik udeleži dveh: prvega ob nastopu vodništva (za starostno skupino 7-11 let) ter drugega po nekaj letih vodništva, ko so otroci nekoliko starejši (starostna skupina 11-15 let). Vodniki imajo na voljo različne delavnice, ki jih med letom na to temo pripravlja nacionalna Zveza tabornikov Slovenije. Tudi sicer imamo pri tabornikih razvit sistem stalnega izobraževanja, kjer lahko vsakdo najde nekaj za svojo funkcijo, kakor tudi za izpolnjevanje lastnih želja po znanju. Prav tako se o različnih kriznih situacijah pogosto pogovarjamo tudi znotraj rodu, kjer starejši in bolj izkušeni taborniki prenašamo znanje in izkušnje na mlajše generacije. Za določene (pričakovane) primere imamo izdelane tudi protokole (npr. poškodbe na taborjenju). Seveda se uporabe »zdrave pameti« in »ohranjanja mirne krvi« ne moremo naučiti iz knjig, zato se mlajši tega učijo predvsem od nas nekoliko starejših.
Zakaj bi svoje otroke vpisal v tabornike?Ena izmed velikih prednosti taborništva je, da delo poteka v skupini in temelji na vodovem »duhu«. Torej za razliko od družbe, ki vedno bolj poudarja individualizem, mi poudarjamo doseganje ciljev skupine oz. sodelovanje. Na primer, ko gre skupina osmih otrok z vodnikom za nekaj dni sama na večdnevni pohod po gozdovih s prenočevanjem v bivakih (zasilna bivališča iz šotorskih kril) je vsem hitro jasno, da bodo lahko samo skupaj (z delitvijo dela, hrane, spodbudo) premagali to preizkušnjo. Poleg tega taborništvo temelji na širokem spektru aktivnosti, v katerih se lahko vsak posameznik najde in razvija svoje potenciale. Hkrati majhna skupina nudi sproščeno izvenšolsko okolje, kjer ima otrok možnost ugotoviti, kaj rad počne in v čem je dober ter se skozi naše aktivnosti in usmerjanja vodnika celostno razvija.
Katere veščine in vrednote za življenje ti dajo taborniki?Že kar nekaj sva jih omenila (odgovornost, so-delovanje v skupini, vodenje). Taborniki pogosto rečemo, da je narava naša učilnica, saj veliko aktivnosti izvedemo na prostem. Zato je ena izmed pomembnih vrednot spoštovanje in ljubezen do narave. Od tod pa nato izhaja tudi spoštovanje drugih ljudi, sprejemanje drugačnosti, empatija … Avtorica: Tamara Valenčič, HR&M Revija; Foto: Matej Radinja, osebni arhiv.Intervju objavljamo z dovoljenjem avtorice.
