Bivanje v naravi je eno izmed temeljnih taborniških znanj, a tudi med taborniki je zanimanje za to tematiko različno in kdor želi svoje znanje še dodatno izpopolniti, se udeleži specialističnega tečaja bivanja v naravi, ki nudi širok nabor različnih tem. Od pionirstva, kuhanja na ognju, skrbi za orodje, do uporabe naravnih materialov in užitnih rastlin. Želimo si, da bi nas ostali taborniki prepoznali tudi po teh znanjih in ne samo kot »pionirce« – tiste, ki posatavljajo pionirske objekte, čeprav se na ta način ponavadi najlažje in najbolj atraktivno pokažemo.
Tečaj se vsako leto odvija na drugi lokaciji po Sloveniji in se od ostalih tečajev razlikuje tudi po tem, da ne izgleda kot klasičen tabor. Šotore zamenjajo bivaki, kuhinjo pa vodove kuhinje. Prav tako je drugačno stranišče, ki običajno nudi lep razgled na okolico, a hkrati tudi dovolj zasebnosti. Objekte med tečajem prilagajamo potrebam in novim izzivom. Npr. dež ne odteka pravilno ali pa naredimo nove poličke in prostorčke za odlaganje v kuhinji. Tako se tečajniki sproti naučijo, kaj je zares uporabno in bodo drugič že med postavljanjem pozorni na to.
Posebnost na tečaju je prva večerja ob tabornem ognju. Vsak prinese jed, ki je značilna za njegovo lokalno okolje ali rod, oziroma je njemu osebno zelo všeč. Tako se ob degustiranju dobre hrane tudi dobro spoznamo. Pa brez skrbi, ostale dni nismo nikoli lačni in tudi ni res, da si moramo vso hrano sami nabrati v gozdu. Tekom tečaja spoznavamo rastline, ki ji lahko tudi samo kot začimbo dodamo k jedem. Res pa je, da si vse obroke udeleženci skuhajo po vodih v svojih kuhinjah.
Tečajniki znanje pridobivajo večinoma na praktičen način. Nekaj je tudi predavanj, a na koncu imajo vedno vsaj en izziv, kjer teorijo tudi preizkusijo. Vsak dan jih čaka en izziv. Z vsemi izzivi in programom na splošno želimo tečajnike naučiti, da kot pravi taborniški rek: »tabornik se znajde«, razmišljajo izven ustaljenih okvirjev in uporabijo vse svoje znanje. To še posebej velja za nadaljevalni tečaj, kjer je vzdušje še malo bolj sproščeno in imajo tečajniki na voljo več časa, da ob podpori mentorjev preizkusijo nekaj, česar še niso počeli. Z idejami pomagamo tudi mentorji, saj je tudi nam zanimivo pomagati in preizkusiti nove reči. Naredili smo že ogrevano ležišče, splav, samostrel, »pump drill«, se po vrvi spustili v jamo ter jo raziskali z baklami, naredili trojni pograd za bivak in še veliko drugih norih idej.
Tako smo letos na tečaju preizkusili stružnico na nožni pogon, ki jo je prinesel Mark. Nadaljevalni tečajniki so se preizkusili v izdelavi lesenih krožnikov, mentorji pa smo naredili svečnik in skodelico.
Pridobivanje znanja se nikoli ne konča. Za tečajnike med letom organiziramo še jesenski, zimski in spomladanski bivak, kjer lahko vsi skupaj nadgradimo svoje znanje v drugačnih razmerah. Najbolj posebni so zimski bivaki, saj v nizkih temperaturah ponavadi ne hodimo spat na prosto, če nas spremlja sneg, pa je še toliko bolj zanimivo. Nikoli ne bom pozabil, kako smo na enem izmed zimskih bivakov naredili pol odprt bivak z odbojnikom toplote z ognja. A se je čez noč veter okrepil bolj, kot smo pričakovali, zato smo malo manj spali in bili do jutra čisto zadimljeni.
Vsekakor nudi tečaj veliko zanimivega za vse, ki jih take stvari zanimajo. Dogodivščine se ne končajo s tečajem, ampak zanje poskrbimo tudi kasneje.
– Tilen Kreft