Razstava o 70–letnem delovanju ZTS je ena izmed sedmih večjih dogodkov, s katerimi Zveza tabornikov Slovenije, največja mladinska organizacija v Sloveniji, letos obeležuje svoj veličastni jubilej.
Taborništvo je del mene že več kot polovico mojega življenja in od vedno sem občudovala, kaj vse smo pri tabornikih mladi prostovoljci sposobni narediti in ustvariti. Že od časa študija in tudi sedaj na poklicni poti sem dejavna na področju raziskovanja naše dediščine in se med drugim občasno posvečam tudi taborniškemu gibanju.
Ko smo decembra 2020 rodovi s strani ZTS prejeli vabilo k sodelovanju pri organizaciji praznovanja 70. obletnice Zveze tabornikov Slovenije, sem se tako z velikim veseljem prijavila za sodelovanje pri projektu nastajanja razstave. Imela sem namreč že zelo lepo izkušnjo, ko smo ob praznovanju 60. obletnice RSM Piran z ožjo skupino pripravili razstavo o delovanju našega rodu in jo predstavili v Pomorskem muzeju v Piranu.
Zagotovo pa nisem pričakovala, da bom konec februarja prejela klic Tomaža Hudomalja – Hugota, ki me je povabil k prevzemu vodenja projekta nastajanja razstave. Funkcijo sem z zanimanjem sprejela. V marcu sem postopoma pridobivala vse potrebne informacije in začela z delom.
Zbrala sem skupino prostovoljk, ki so bile pripravljene pomagati pri oblikovanju vsebin, to so bile Maja Bjelica, Daša Ličen, Emina Pivać, Nina Kapelj Lukman, Mojca Žilavec in Tea Gombač. Predstavila sem jim okvirno zasnovo razstave, s katero sem želela predstaviti zgodovino taborništva, program in način delovanja tabornikov znotraj ZTS in na širši, mednarodni ravni ter prostovoljstvo tabornikov zunaj taborniške organizacije. Preko več spletnih sestankov smo si delo razdelile in se lotile raziskovanja in zbiranja gradiva. Nekoliko kasneje sta se skupini pridružili še Zala Šmid in Ariela Herček, ki sta poskrbeli za lekturo in prevod besedil ter Mateja Justin – Sova, ki je preverila vsebinsko verodostojnost.
Zbiranje gradiva ni bilo ravno enostavno. ZTS namreč nima svojega arhiva. Zaradi večkratne selitve pisarne se je marsikatero gradivo izgubilo, večina pa je bilo zapakirana in v škatlah spravljena v skladišče na Rojah. Frane Merela naju je z Majo velikodušno pospremil med škatle in nam pomagal pri zbiranju zanimivosti. Materiala za pregledovanje nam ne bi zmanjkalo tako hitro, a smo zaradi časovne stiske uporabili le nekaj zanimivih “papirjev” in fotografij. Pri zbiranju fotografij je pomagal tudi Igor Bizjak – Bizi s posredovanjem arhiva revije Tabor, posamezniki, ki hranijo različne taborniške spomine ter posamezni rodovi, ki so se odzvali na poziv in prispevali posnetke rodovih aktivnosti. Na pomoč je priskočil tudi Robert Tell iz taborniškega kluba zbiralcev Hrčki, ki že vrsto let zbira taborniške spominke.
Med zbiranjem gradiva sem se prepričala predvsem v to, da taborniki že zelo dolgo opravljamo res ogromno raznovrstnih, izjemnih aktivnost in da je naše delo res neprecenljivo. Hkrati sem ugotovila, da bi si tako veliko delo in tako pomembna organizacija zaslužila imeti tudi urejen arhiv. To bi bilo lahko odlično izhodišče za začetek urejanja dokumentacije, ki pa zagotovo potrebuje večjo skupino prostovoljcev in strukturiran načrt dela. A to je že drugi projekt.
Z nekaj pomoči nam je torej uspelo pripraviti razstavo, ki preko izbranih vsebin in fotografij obuja preteklost organizacije, ki z angažiranimi, odgovornimi in solidarnimi prostovoljci ustvarja boljši svet, že več kot 70 let. Namenjena je vsem nam, tabornikom in upamo, da bo vsakega ob prebiranju in ogledu prešinilo, da je tudi sam neprecenljiv del te organizacije.
Ta bo na ogled na ploščadi Muzeja novejše zgodovine Slovenije od 2. septembra pa do 10. oktobra. Del razstave je tudi obsežnejša spletna razstava, kjer je zbrano vse gradivo, ki smo ga uspele prostovoljke zbrati na kup v nekaj mesecih.
Hvala vsem tabornikom!
– Veronika Bjelica, vodja razstave ob 70-letnici Zveze tabornikov Slovenije
