Med 29. 7. in 7. 8. 2022 se je na Cerknem odvijal že 16. Zlet! Vseslovenski tabor, ki je potekal pod geslom “Nazaj na drewu”, je privabil veliko število udeležencev, starih med 14 in 18 let, njihovih vodnikov ter osebja. Zlet, ki ga pripravljamo vsaka štiri leta, je namreč priložnost za ponovno srečanje, doživljanje narave, spoznavanje sebe, ljudi in sveta, ki nas obdaja. Tukaj ga predstavljamo skozi sedem parov oči.
Fotografija: Katja Štrakl
“V petek, 25. 7. 2022, smo se z vodom zbrali na glavni železniški postaji v Ljubljani. Z vlakom smo se odpeljali do Logatca, od koder smo se odpravili na 4-dnevno pot do smučišča Cerkno. Dogovorili smo se, da si bomo za pot vzeli čas, zato da bomo uživali vsi. Prvi postanek smo imeli v bližnji trgovini, kjer smo se okrepčali in pripravili za pot. Po prvi noči nas je zaradi bolezni ena članica zapustila. Do naslednjega prostora smo hodili štiri ure in pot, načrtovano za naslednji dan, nadaljevali že popoldan, saj bi morali sicer v enem dnevu prehoditi 17 km in 200 m višinske razlike. Med vzponom naslednji dan so organizatorji zaradi težav s koleni prišli še po tri člane, tako nas je ostalo le še šest. Tretji predvideni bivak smo izpustili in se odpravili naravnost do cilja. Po dveh urah hoje azimuta čez moker gozd smo prispeli do prve hiše. Lastnica nas je povabila na kavo, piškote in Cockto. Nato smo se kopali v bližnji reki in poskušali ujeti kakšno ribo, saj smo celo pot s sabo nosili ribiške palice, a brez sreče. Od tam smo se z avtobusom, polnim tabornikov, odpeljali do Cerknega ter vznožja sedežnice Počivalo, kjer smo tudi spali. Zjutraj nas je zbudil oskrbnik sedežnice in rekel, naj se umaknemo, ker bo vklopil sedežnico in preveril delovanje. Premaknili smo se za 20 metrov in spali naprej, dokler se ni okoli nas zbrala množica tabornikov. Končno smo po 11. uri sedli na sedežnico in na vrh prišli četrti. Tako se je začel Zlet!”
Nejc Daca, udeleženec
Fotografija: Veronika Kopačin
“Taborniki so svojo pot pričeli s petih različnih izhodišč. Pot jih je prek hribov in dolin vodila do zletnega prostora, ki je bil postavljen na vrhu smučišča Cerkno. Eden od ciljev zleta je bil spodbujati uporabo lokalnega prevoza ter za sabo pustiti čim manjši ogljični odtis, zato so bila vsa izhodišča dostopna z javnim prevozom. V okviru trajnostnega pristopa smo se trudili tudi na področju prehrane – če je le šlo, je bila hrana pridelana na področju širše Primorske. Program na zletu je bil razdeljen na pet sklopov, pri popoldanskem programu pa so sodelovali tudi zunanji izvajalci. Večerni programi so udeležencem ponudili koncerte, družabne igre, stand-up, disko, karaoke, na voljo je bila kantina z manjšo trgovino in vse drugo, kar pritiče delovanju manjšega mesta, saj je bila zletna vas, takoj za Cerknim, drugo največje naselje na Cerkljanskem.”
Organizatorji Zleta 2022
Fotografija: Katja Štrakl
“Ob prihodu na smučišče nas je pozdravila uvodna prireditev s koncertom, kjer smo peli in plesali. Naslednje dni so nas po smučišču čakale različne delavnice. Dopoldne je bilo razdeljeno na sklope: “nazaj ukop, nazaj h sep, nazaj na drewu, nazaj u neznanu.” Pri vsakem si se poglobil v eno tematiko vsakdanjega življenja; kako taborniki posegamo v okolje, stanje mentalnega zdravja pred, med in po koroni, tekmovanje v znanju taborniških veščin …
Popoldne smo obiskali delavnice, ki smo si jih izbrali sami. Nekatere so bile usmerjene v učenje novih veščin (kovaštvo, ples, jezik), druge v znanstvene vode (opazovanje zvezd), v virtualno resničnost, sproščanje z barvanjem kamnov …, lahko pa si z nekom pil kavo in lizal sladoled pri Kantini. Vsak dan je potekala tudi “poslušalnica”, kjer si lahko izlil svoje težave. Ko se je stemnilo, je bilo na vrsti druženje ob glasbi, tab talku, kartah …
Tako je desetdnevje na Zletu kar (pre)hitro minilo in že je bil čas večerne zaključne prireditve ter budnice pihalne godbe. S tem pa tudi čas slovesa in besed, da se vidimo na naslednjem Zletu.”
Manca Mirka Slosar, udeleženka
Fotografija: Katja Štrakl
“Biti staff na letošnjem Zletu je bilo polno nepričakovanih zapletov, improvizacije in dogodivščin. Ko sem prilezla na vrh smučišča, sem uživala razgled na mogočen Triglav in “ravnine”, ki bodo kmalu naseljene. Tabor je v prvih dneh postajal zletni prostor in s pionirci smo vsak dan zgodaj zjutraj odšli postavljat vhod, na katerem smo delali do večera. Ni ga lepšega kot postavljati vhod v sončnem zahodu ob spremljavi Vlada Kreslina. Kar na enkrat je s prihodom udeležencev smučišče postalo pravi tabor in Zlet je bil v polnem teku. Imela sem delavnico izdelave mehurčkov. Ker nisem ravno strokovnjakinja za izdelavo velikih mehurčkov, sem za nasvete vprašala staffovce. Dobila sem kar nekaj receptov, vsak naj bi bil pravi, ampak, glej no glej, nobeden ni uspel. Na koncu je po naključju uspela mešanica vseh sestavin, ki sem jih imela, zato me ne sprašujte za recept. Staffovcev ni bilo veliko, dela pa preko glave, a smo se zato skoraj vsi poznali. Ob večerih smo igrali kitaro, se pogovarjali dolgo v noč in se “telepatsko” povezovali ob igrah. Tega Zleta se bom še dolgo spominjala zaradi vseh zabavnih trenutkov, preživetih z najboljšimi ljudmi iz cele Slovenije, in srčno upam, da se še kdaj srečamo na čaju.“
Laura Tamše, staff – program
Fotografija: Katja Štrakl
“Letošnji Zlet sem si zapomnil predvsem kot tabor z veliko ponujenimi izleti in novimi izkušnjami. Da bi tudi vodniki izvedeli kaj novega, so nam organizatorji pripravili delavnico o podiranju dreves, pa tudi skoraj vsak dan smo si lahko del programa izbrali sami in našli vsaj nekaj zabavnega zase – z vodom Salmonela smo tako šli na lov in peko rib, z nekaj sovodniki smo se odpravili na izlet do Porezna z e-kolesi. Podobnih izvirnih aktivnosti je bilo na voljo precej in kdor se je osredotočil na program namesto na stvari, ki tu in tam niso “čisto štimale”, si je lahko ustvaril krasnih deset dni na največjem slovenskem taboru.“
Žiga Debevec, vodnik
Fotografija: Vito Drolec
“Na letošnjem Zletu naj bi bilo skupno prisotnih preko 1000 ljudi. Pred organizacijo dogodka smo poskrbeli za preventivne korake, da bi se izognili oziroma omilili neljube situacije. Žal je kljub upoštevanju preventivnih ukrepov na Zletu prišlo do izjemno hitrega širjenja okužbe z norovirusom. Udeleženci, pri katerih so se pojavili prvi simptomi, so bili takoj odstranjeni z bivaka in preseljeni v za ta namen pripravljeno izolirnico. O dogodku smo takoj obvestili NIJZ in zdravstveni dom v Idriji, od koder nam je bilo priporočeno, da udeležence, dokler simptomi ne izzvenijo, pošljemo v domačo oskrbo. NIJZ je takoj po prejeti prijavi začel s preiskavo in potrdil okužbo z norovirusom, ki jo je vnesel eden od udeležencev. Zaradi hitrega širjenja virusa smo sledili priporočilom NIJZ in domov preventivno poslali približno 200 udeležencev, ki so bili na bivak prostoru izpostavljeni potencialni okužbi.“
Organizatorji Zleta 2022
Fotografija: Katja Štrakl
“Letošnjega Zleta se spominjam s cmokom v grlu. “Prijavite se na letošnji Zlet, to bo gotovo vaš najljubši taborniški dogodek do sedaj,” so besede, s katerimi sem prepričal svoje člane, da so se udeležili letošnjega Zleta. Sedaj se vsem ob omembi Zleta na obraz prikradejo kisli izrazi, saj smo zaradi virusa odšli predčasno domov. Čeprav težka, je bila odločitev, da gremo domov, ultimativno pravilna, a je imela en ogromen primanjkljaj – ustrezno krizno komunikacijo in ravnanje.
Informacije o morebitnih ukrepih zoper obolenja so bile nejasne. O slednjih sem pogosto izvedel preko drugih vodnikov namesto od organizatorjev, od katerih bi pričakoval jasne in ažurne informacije. Kričale so se po prostoru za bivakiranje, vodniki nismo imeli več ustreznih vlog, sistem je bil porušen. Če bi nas organizatorji imeli na svoji strani, bi bili vsi, ki smo šli “nazaj u dalina”, bolj pomirjeni in naši nejevoljni obrazi bi se že zdavnaj omehčali.“
Izidor Strauss, vodnik
Fotografija: Katja Štrakl
“Da je vrag odnesel šalo se izkaže v ponedeljek zjutraj, ko pride z zadnjega bivaka novica, da 30 ljudi zaradi želodčnih težav ne more več nadaljevati. Prognoze so bile pravilne, virus se širi po pričakovanju, če se ne bomo odzvali, bomo šli čez dva dni domov vsi. Za najtežjo nalogo se izkaže obveščanje nesrečnežev, da bodo morali dolgo pričakovani dogodek predčasno zapustiti.
Hitra in za marsikoga nesprejemljiva reakcija se izkaže za pravilno, saj do srede zjutraj pridejo informacije o pojavu bolezni v še štirih vodih. S tem se razblinijo zadnji dvomi, ali so bile odločitve prenagljene ali prehude. Zahvala gre predvsem skupinama, ki sta morali zlet predčasno zapustiti. Z upoštevanjem navodil vodstva in priporočil NIJZ ste nam omogočili, da smo zlet, čeprav v okrnjeni obliki, lahko izpeljali do konca in pričarali marsikateremu otroku nepozabno izkušnjo, za kar se pa tudi borimo pri tabornikih, je tako?“
Boštjan Trpin, vodja ambulante na 16. Zletu ZTS in Jasna Vinder, starešina ZTS (iz 70 zgodb ob 70-letnici ZTS)
Fotografija: Luka Cigale
“Zlet je bil poln izzivov, težkih odločitev, veliko komunikacije (tisti, ki nas Cerkljane poznate, veste, da se najraje pogovarjamo v enozložnicah) in na koncu predvsem veliko doživetje. Zletna izkušnja je bila zame osebno prikaz idealne družbe in življenja, kjer se prepletajo mladostna razigranost, motiviranost za učenje in delo, občutek za odgovornost in predvsem skrb za sebe, druge in skupnost. Tako kot v življenju tudi pri zletni izkušnji ni bilo vse samo lepo, a bila je lepa.
Okoliščine za izvedbo zleta v letošnjem poletju niso bile najlažje (suša, draginja, epidemija), a kljub temu se je okrog 200 članov naše organizacije odločilo, da bodo kot osebje in vodniki svoje dopuste in prosti čas namenili temu, da čim več udeležencem zagotovijo najboljše doživetje zadnjih dveh let. To je moč taborniške organizacije in to je odmev Zleta 2022.“
Domen Uršič – Medo, vodja Zleta 2022
