Sem Maja, človek, ki poskuša z majhnimi dejanji ohraniti naš planet. Saj vem, “naivno dekle”, si bo kdo mislil. Pa kaj, naivno dekle sem že po naravi :). Vendar sem mnenja, da ni prav nič naivnega v tem kar se dogaja z našim planetom. Sama sem bila vedno nekako “okoljevarstvenica” po duši, ko pa sem pri tabornikih začela pisati članke za mlajše tabornike in tabornice za revijo Tabor, pa sem se v določene tematike zares poglobila. In presunilo me je, koliko vode, energije in kemikalij je potrebnih za izdelavo ene majice ali naprimer koliko odpadkov se znajde na dnu ocena in koliko živali umre zaradi njih. Pa še bi lahko opisovala trenutke, ko se se vedno znova čudila vsem novim in zanimivim informacijam. In od tu naprej se je moje življenje obrnilo na glavo. Začela sem drugače gledati na vse kar me obdaja, začela sem se spraševati od kje prihajajo stvari, zakaj so stvari lahko tako poceni in predvsem kaj vse te stvari pomenijo za okolje. Priznam, pogosto je takšen način življenja frustrujajoč, vendar sama ne želim biti soodgovorna za to, kar se bo dogajalo z našim planetom v prihodnosti. Ob tem pa si želim biti navdih drugim.
Svoj življenjski stil sem spreminjala počasi, pa še zdaleč nisem tam, kjer bi si želela biti. Veliko je kompromisov. Obstaja veliko alternativ plastiki in stvari za večkratno uporabo. Pomembno se mi zdi tudi to, da avto uporabljam le za daljše razdalje sicer pa je moje prevozno sredstvo kolo z dvema košarama, ki se dobro obneseta tudi, ko grem v trgovino in me tako omejita le na izdelke, ki jih zares potrebujem. Navadila sem se na trgovino brez plastične embalaže in tržnico, vedno imam v trgovini svojo vrečko (tudi za sadje in zelenjavo), v trgovini sem pozorna na to iz kje so izdelki (čim bolj lokalno, da čokolada ni iz držav, ki so znane po izkoriščanju delavcev itd.) in kaj vsebujejo. Izogibam se sestavinam, zaradi katerega krčijo gozdove kot je naprimer palmino olje.
Tematika, ki pa me je najbolj prevzela je tekstilna industrija. Vedno sem si rada kupila kakšen nov kos oblačila a sedaj raje obiščem bogato založene trgovine z rabljenimi oblačili, sama organiziram druženja s prijateljicami, kjer si izmenjamo svoja oblačila, hodim pa tudi po različnih izmenjevalnicah, ki jih organizirajo različna društva. Sama želim svet z majhnimi dejanji spreminjati na boljše. In vem, da v tem nisem sama. Kot je rekla Margaret Mead:
“Nikoli ne dvomi, da majhna skupina razumnih, predanih prebivalcev lahko spremeni svet.” , tudi jaz ne dvomim, da nam vsem skupaj lahko uspe.
Če se vsaj malo zanimate za spremembe v svojem življenju, vas vabim na Ropotalnico, kjer smo skupina prostovoljcev za 7 dni za okolje pripravili pester nabor izzivov za medvedke in čebelice ter za gozdovnike in gozdovnice. Sama nosim sicer že vijolično rutico a sem marsikateri izziv tudi jaz opravila, saj so primerni za vse nas!
