»Gospa, gospa, ste v redu?« »Aha, samo opečeni ste, vam takoj pomagam.«
»Gospod, gospod, ste v redu?« »Aha, samo roko ste si zlomili, vam takoj pomagam.«
»Gospa, gospa, ste v redu?« »Hmm, samo ne odzivate se in ne dihate, vas takoj rešim.«
Znate tudi vi ukrepati v vseh nujnih primerih in nuditi prvo pomoč na vsakem koraku? Imate tudi vi vedno pri sebi ducat gaz, nekaj povojev, par rut in kakšno malenkost, s katero boste mimoidočemu v težavah rešili življenje?
Taborniki se vsako leto januarja v velikem številu udeležujejo specialističnega tečaja prve pomoči, ki ga organizira Zveza tabornikov Slovenije. Tu tečajniki spoznavajo tehnična znanja prve pomoči ter kako ta znanja predajati naprej. Z udeležbo na tečaju pridobijo naziv pripravnik specialista prve pomoči, na nadaljevalnem tečaju pa naziv specialist prve pomoči.
Udeleženka Neža je poudarila pomen izvajanja tečaja, kako je udeležba vplivala nanjo in zakaj je pomembno da ta znanja osvajamo in jih širimo naprej.
Predhodno sem vedela nekaj bistvenih postopkov nudenja prve pomoči in predvsem preventive, kar mora vsak tabornik vedeti, pri čemer bi vseeno želela poudariti, da sem se o prvi pomoči največ naučila znotraj taborništva. Ne opravljanje izpita za avto in na žalost niti šola mi nista dala temeljnega znanja o prvi pomoči, ki bi ga moral imeti vsak. Pravzaprav se mi zdi po svoje zanimivo, da je znanje plavanja, pisanja, branja, računanja … toliko pomembnejše od učenja bistvene zdravstvene oskrbe. Da smo s tako gotovostjo prepričani, da tega znanja ne bomo nikoli potrebovali oz. se nas ne tiče. Mogoče je problem samo v tem, da nas je preveč strah takšnih tem in si ne upamo sprejeti odgovornosti, dolžnosti do sočloveka (ko je ta mogoče zelo blizu smrti). Tega ne vem in o tem ne bom razpravljala. Vem pa, da bi do preteklega vikenda oklevala v marsikateri »neugodni« situaciji.
Še enkrat več sem ponosna na to, da so med drugimi tudi taborniki tisti, ki bodo mogoče v prvi vrsti pomagali človeku, hkrati pa tudi tisti, ki vedo, da se učenje prve pomoči začne že pri najmlajših, s čimer poskrbijo, da že sedemletnik ve, za kaj vse lahko uporabi rutko, ki mu visi za vratom, in mimoidočega vpraša: »Gospod, gospod, ste v redu?« »Aha, poklical bom reševalce.«
